Mohorjeva družba: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Mohorjeva družba''' je najstarejša [[Slovenci|slovenska]] [[založba]], ustanovljena [[27. julij]]a [[1851]]. |
'''Mohorjeva družba''' je najstarejša [[Slovenci|slovenska]] [[založba]], ustanovljena [[27. julij]]a [[1851]]. |
||
Javno sta Mohorjevo družbo razglasila [[Andrej Einspieler]] in slavist [[Anton Janežič]] ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal [[Anton Martin Slomšek]]. Za zavetnika pa so izbrali [[sveti Mohor|svetega Mohorja]]. Leta 1852 je družba poslala 785 knjig svojim članom. Društvo je avstrijska oblast podredila leta 1953. Prvi, ki je družbo vodil je bil Andrej Einspieler iz [[Celovec|Celovca]]. V tistem času je bil Celovec zelo slovenski. Člani te družbe so bili ljudje iz vseh vrst poklicev, od škofov do kuharic in kmetov. Prvih 13 let je bil prva založba in je ni ustavila nobena vojna. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je po posvetu z generalom [[Rudolf Maister|Maistrom]] družba preselila v [[Prevalje]] in tam ostala do 7. decembra 1927, vendar se takrat ni vrnila v[[Celovec]], ampak so se preselili v [[Celje]]. Število članov je padlo skoraj za polovico tudi zato, ker [[Goriška]] in [[Koroška]] nista bili več v isti državi. Ko je bila Mohorjeva v [[Prevalje|Prevaljah]], so bili leta [[1924]] goriški [[Slovenci]] prisiljeni ustanoviti lastno [[Goriška Mohorjeva družba|Goriško Mohorjevo družbo]], če so si hoteli oskrbeti mohorske knjige. Na Prevaljah je leta 1922 prevzel uredništvo [[Fran Saleški Finžgar]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo [[uredništvo]] družbe v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podružnice danes so v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Celovec|Celovcu]], [[Dunaj]]u, ... |
Javno sta Mohorjevo družbo razglasila [[Andrej Einspieler]] in slavist [[Anton Janežič]] ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal [[Anton Martin Slomšek]]. Za zavetnika pa so izbrali [[sveti Mohor|svetega Mohorja]]. Leta 1852 je družba poslala 785 knjig svojim članom. Društvo je avstrijska oblast podredila leta 1953. Prvi, ki je družbo vodil je bil Andrej Einspieler iz [[Celovec|Celovca]]. V tistem času je bil Celovec zelo slovenski. Člani te družbe so bili ljudje iz vseh vrst poklicev, od škofov do kuharic in kmetov. Prvih 13 let je bil prva založba in je ni ustavila nobena vojna. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je po posvetu z generalom [[Rudolf Maister|Maistrom]] družba preselila v [[Prevalje]] in tam ostala do 7. decembra 1927, vendar se takrat ni vrnila v[[Celovec]], ampak so se preselili v [[Celje]]. Število članov je padlo skoraj za polovico tudi zato, ker [[Goriška]] in [[Koroška]] nista bili več v isti državi. Ko je bila Mohorjeva v [[Prevalje|Prevaljah]], so bili leta [[1924]] goriški [[Slovenci]] prisiljeni ustanoviti lastno [[Goriška Mohorjeva družba|Goriško Mohorjevo družbo]], če so si hoteli oskrbeti mohorske knjige. Na Prevaljah je leta 1922 prevzel uredništvo [[Fran Saleški Finžgar]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo [[uredništvo]] družbe v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podružnice danes so v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Celovec|Celovcu]][[Celovska Mohorjeva|Celovska Mohorjeva]], [[Dunaj]]u, ... |
||
Sčasoma se je spreminjalo tudi ime založbe: Društvo svetega [[Mohor]]a, Družba svetega Mohora, [[Družba]] svetega Mohorja, Mohorjeva družba, Mohorjeva [[založba]]. Čeprav se ime spreminja, bistvo ostaja enako. |
Sčasoma se je spreminjalo tudi ime založbe: Društvo svetega [[Mohor]]a, Družba svetega Mohora, [[Družba]] svetega Mohorja, Mohorjeva družba, Mohorjeva [[založba]]. Čeprav se ime spreminja, bistvo ostaja enako. |
||
Redakcija: 13:42, 29. januar 2010
Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27. julija 1851.
Javno sta Mohorjevo družbo razglasila Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal Anton Martin Slomšek. Za zavetnika pa so izbrali svetega Mohorja. Leta 1852 je družba poslala 785 knjig svojim članom. Društvo je avstrijska oblast podredila leta 1953. Prvi, ki je družbo vodil je bil Andrej Einspieler iz Celovca. V tistem času je bil Celovec zelo slovenski. Člani te družbe so bili ljudje iz vseh vrst poklicev, od škofov do kuharic in kmetov. Prvih 13 let je bil prva založba in je ni ustavila nobena vojna. Po prvi svetovni vojni se je po posvetu z generalom Maistrom družba preselila v Prevalje in tam ostala do 7. decembra 1927, vendar se takrat ni vrnila vCelovec, ampak so se preselili v Celje. Število članov je padlo skoraj za polovico tudi zato, ker Goriška in Koroška nista bili več v isti državi. Ko je bila Mohorjeva v Prevaljah, so bili leta 1924 goriški Slovenci prisiljeni ustanoviti lastno Goriško Mohorjevo družbo, če so si hoteli oskrbeti mohorske knjige. Na Prevaljah je leta 1922 prevzel uredništvo Fran Saleški Finžgar. Med drugo svetovno vojno je bilo uredništvo družbe v Ljubljani. Podružnice danes so v Ljubljani, CelovcuCelovska Mohorjeva, Dunaju, ...
Sčasoma se je spreminjalo tudi ime založbe: Društvo svetega Mohora, Družba svetega Mohora, Družba svetega Mohorja, Mohorjeva družba, Mohorjeva založba. Čeprav se ime spreminja, bistvo ostaja enako.