Genocid: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 16: Vrstica 16:
(e) prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino.
(e) prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino.


Enako se glasi definicija iz 6. člena Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča<ref name=Zakon o ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča>Uradni list RS MP 29/2001, str. 1929. ''[http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&sm=k&q=zakon+o+ratifikaciji+rimskega+statuta&mandate=-1&unid=SZ|C12563A400338836C1256B0D002DDF06&showdoc=1]'' <!--Retrieved 2010-01-21--></ref> iz leta 1998.
Enako se glasi definicija iz 6. člena Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča<ref>Zakon o ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, Uradni list RS MP 29/2001, str. 1929. ''[http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&sm=k&q=zakon+o+ratifikaciji+rimskega+statuta&mandate=-1&unid=SZ|C12563A400338836C1256B0D002DDF06&showdoc=1]'' <!--Retrieved 2010-01-21--></ref> iz leta 1998.


=== Genocid v slovenskem pravu===
=== Genocid v slovenskem pravu===

Redakcija: 23:28, 21. januar 2010

Slika:Rwanda genocide wanted poster 2-20-03.jpg
Plakat iskanih oseb, osumljenih genocida v Ruandi

Genocid (grško genos - rod + latinsko occidere - ubiti) je vsekakršno sistematično uničevanje razne etnične skupine ali celih narodov z ubijanjem in množičnem iztrebljanjem njihovega prebivalstva ter uničenjem njihovih političnih, družbenih, kulturnih in verskih institucij.

Genocid in pravo

Po sklepu skupščine Organizacije združenih narodov je bil genocid razglašen kot zločin proti človeštvu dne 9. decembra 1948. V mednarodnem pravu genocid ureja Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida[3]. Slovenija je podpisnica konvencije o genocidu od leta 1950[4][5]. V 2. členu konvencije je "genocid" definiran kot katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom v celoti ali delno uničiti neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino:

(a) pobijanje pripadnikov take skupine,

(b) povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb pripadnikom take skupine,

(c) naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja,

(d) uvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v skupini,

(e) prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino.

Enako se glasi definicija iz 6. člena Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča[1] iz leta 1998.

Genocid v slovenskem pravu

V Sloveniji genocid obravnava Kazenski zakonik Republike Slovenije[2] in sicer v petintridesetem poglavju KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEČNOST IN MEDNARODNO PRAVO.

Tako 373. člen opredeljuje:

  1. Kdor z namenom, da bi popolnoma ali deloma uničil kakšno narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino, ukaže pobijati njene člane ali jim povzročati hude telesne poškodbe ali hudo izpodkopavati njihovo telesno ali duševno zdravje ali prisilno izseljevati prebivalstvo ali spraviti skupino v take življenjske razmere, ki vodijo k njenemu popolnemu ali delnemu pokončanju, ali uporabiti ukrepe, s katerimi se preprečujejo rojstva med člani skupine, ali prisilno preseljevati otroke v kakšno drugo skupino, ali kdor z enakim namenom sam stori katero od naštetih dejanj, se kaznuje z zaporom najmanj desetih let ali z zaporom tridesetih let.
  2. Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti kakšni socialni ali politični skupini.
  3. Enako se kaznuje tudi kdor ščuva ali poziva k neposredni izvršitvi kaznivih dejanj iz tega člena.

Glej tudi

Reference

  1. Zakon o ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, Uradni list RS MP 29/2001, str. 1929. [1]
  2. Kazenski zakonik, Uradni list RS 55/08 str. 5866.[2]

Zunanje povezave