Diskretna porazdelitev: Razlika med redakcijama
m dopolnitev |
m popravek |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Discrete probability distrib sl.svg|right|thumb|350px| Primer diskretne porazdelitve. </br>Verjetnost za vrednost 1 je 0,2, za 3 je 0,5 in za vrednost 7 je 0,3. Vsota vseh verjetnosti je 1.]] |
[[Slika:Discrete probability distrib sl.svg|right|thumb|350px| Primer diskretne porazdelitve. </br>Verjetnost za vrednost 1 je 0,2, za 3 je 0,5 in za vrednost 7 je 0,3. Vsota vseh verjetnosti je 1.]] |
||
'''Diskretna porazdelitev''' (ali '''diskretna verjetnostna porazdelitev''') je v [[verjetnostni račun|verjetnostni teoriji]] in [[statistika|statistiki]] [[verjetnostna porazdelitev]] v kateri lahko vrednosti opazovane [[slučajna spremenljivka|slučajne |
'''Diskretna porazdelitev''' (ali '''diskretna verjetnostna porazdelitev''') je v [[verjetnostni račun|verjetnostni teoriji]] in [[statistika|statistiki]] [[verjetnostna porazdelitev]] v kateri lahko vrednosti opazovane [[slučajna spremenljivka|slučajne spremenljivke]] zavzamejo samo določene vrednosti. Število teh vrednosti je [[števna množica]]. |
||
Za diskretno porazdelitev slučajne sprememnljivke X velja |
Za diskretno porazdelitev slučajne sprememnljivke X velja |
Redakcija: 11:38, 4. januar 2010
Diskretna porazdelitev (ali diskretna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo samo določene vrednosti. Število teh vrednosti je števna množica.
Za diskretno porazdelitev slučajne sprememnljivke X velja
kjer
- u lahko zavzame katerokoli vrednost iz množice vrednosti X.
- s pa je označena verjetnost, da spremenljivka X zavzame vrednost u.
To lahko zapišemo tudi kot
kjer je pi verjetnost, da se pojavi i-ta vrednost slučajne spremenljivke.
Diskretne verjetnostne porazdelitev imajo značilno obliko kumulativne funkcije porazdelitve verjetnosti, kjer se opazijo preskoki. Funkcija kaže spremembo samo pri določenih vrednostih ali na nekaterih mestih, kjer se pojavijo preskoki vrednosti. Ti preskoki se pojavijo samo pri vrednostih, ki jo lahko zavzame slučajna spremenljivka.
Med znanimi diskretnimi porazdelitvami so Poissonova porazdelitev, Bernoullijeva porazdelitev, binomska porazdelitev in še mnoge druge (glej seznam verjetnostnih porazdelitev).