Ildefonz iz Toleda: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: nl:Ildefonsus van Toledo |
m pp slog |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{slog}} |
|||
{{Infobox Saint |
{{Infobox Saint |
||
|name=Sv. Ildefonz |
|name=Sv. Ildefonz |
||
Vrstica 7: | Vrstica 5: | ||
|feast_day= 23. januar |
|feast_day= 23. januar |
||
|image=El_Greco_060.jpg |
|image=El_Greco_060.jpg |
||
|imagesize=200px|caption=Sv. Ildefonz}} |
|imagesize=200px|caption=Sv. Ildefonz |
||
}} |
|||
⚫ | |||
⚫ | |||
== Življenje == |
== Življenje == |
||
Ildefonz |
Ildefonz se je rodil v Toledu v osrednji [[Španija|Španiji]] leta [[607]] v priznani in ugledni družini. Kljub nasprotovanju očeta se je Ildefonz odločil za redovniški poklic in vstopil v [[samostan]] [[Agla|Agli]] blizu mesta Toledo. Njegov stric je bil [[sveti Evgenij]], [[škof]] Toleda. |
||
V [[diakon]]a je bil posvečen okrog leta [[630]], postal je tudi predstojnik samostana in se v tej funkciji tudi udeležil dveh pokrajinskih koncilov (leta 653 in 655) v Toledu. Leta [[ |
V [[diakon]]a je bil posvečen okrog leta [[630]], postal je tudi predstojnik samostana in se v tej funkciji tudi udeležil dveh pokrajinskih koncilov (leta [[653]] in [[655]]) v Toledu. Leta [[657]] je postal [[nadškof]] Toleda in to delo je opravljal devet let vse do svoje smrti [[23. januar]]ja [[667]] (to je tudi njegov [[godovni dan]]). O njegovem življenju marsikaj izvemo iz njegovih del, pa tudi iz del njegovih naslednikov (nadškof Toleda Julijan). Kasneje so se okrog njegovega življenja razvile tudi različne legende. Bil je vnet in goreč častilec [[Devica Marija|Božje Matere]], ter zavetnice Toleda [[Sveta Leokadija|svete Leokadije]]. Pokopan je ravno v [[Bazilika|baziliki]] te svetnice. |
||
== Dela == |
== Dela == |
||
* |
* O slavnih možeh (De viris illustribus), opiše jih 13 |
||
* |
* O Marijinem večnem devištvu proti trem nevernikom (De perpetua virginitate Mariae contra tres infideles), to so Jovinijan, Helvidij in neznani jud |
||
* O poznavanju krsta (De cognitione baptismi) |
|||
* De cognitione baptismi (O poznavanju krsta) |
|||
* |
* O napredovanju po duhovni puščavi (De progressu spiritualis deserti) |
||
* Obrazec vizigotske maše za praznik Jezusovega vnebohoda (verjetno je njegov) |
* Obrazec vizigotske maše za praznik Jezusovega vnebohoda (verjetno je njegov) |
||
* Pisma |
* Pisma |
||
Vrstica 31: | Vrstica 28: | ||
=== Neohranjena dela === |
=== Neohranjena dela === |
||
* De proprietate personarum Patris et Filii et Spiritus Sancti |
* De proprietate personarum Patris et Filii et Spiritus Sancti |
||
* Opusculum adnotationum actionis propriae |
* Opusculum adnotationum actionis propriae |
||
* Opusculum adnotationum in sacris |
* Opusculum adnotationum in sacris |
||
* Liber Prosopopoeia Imbecillitatis Propriae |
* Liber Prosopopoeia Imbecillitatis Propriae |
||
== Teologija == |
== Teologija == |
||
Njegova teologija se opira na [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|nicejsko veroizpoved]] in trdi, da je poznavanje le-te zadosti za odrešenje posameznika in da gre pri tem za nekakšno zavezo med vernikom in Bogom. Spodbujal je k pogostemu prejemanju [[zakrament]]ov, posebej [[Sveto obhajilo|svetega obhajila]]. Nasprotoval je mnenju [[Sveti Izidor Seviljski|Izidora Seviljskega]] (katerega učenec naj bi bil), da so maše za pokojne, ki niso prejeli [[Sveto bolniško maziljenje|poslednjih zakramentov]], učinkovite za spravo pokojnika. |
|||
V svojih delih goreče brani Marijino večno devištvo, čaščenje [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] pa vidi kot poglavitno in vrhovno nalogo vsakega vernika |
V svojih delih goreče brani Marijino večno devištvo, čaščenje [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] pa vidi kot poglavitno in vrhovno nalogo vsakega vernika. Že 12 stoletij pred razglasitvijo [[Marijino brezmadežno spočetje|dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju]] je zaslediti pri njem to temo. Po legendi naj bi se mu Marija prikazala v njegovi stolnici in mu podarila duhovniško oblačilo v zahvalo za njegovo zvestobo in gorečnost.<ref>[[Michael Walsh]], Dictionary of Christian Biography.</ref> |
||
=== Molitev |
=== Molitev svetega Ildefonza === |
||
<poem> |
|||
K tebi prihajam, edina Devica in Božja Mati. |
K tebi prihajam, edina Devica in Božja Mati. |
||
Pred edino, ki je sprejela Učlovečenje mojega Boga poklekujem. |
Pred edino, ki je sprejela Učlovečenje mojega Boga poklekujem. |
||
Vrstica 55: | Vrstica 53: | ||
Ti si moja Gospa, ker si dekla mojega Gospoda. |
Ti si moja Gospa, ker si dekla mojega Gospoda. |
||
(...) |
(...) |
||
Zato se veselim v svoji Gospe in prepevam v radosti Gospodovi Materi, radujem se z deklo svojega Sina, ki je postala Mati mojega Stvarnika in uživam z njo, v kateri je Beseda postala meso. Kajti po zaslugi Device zaupam v smrt Božjega Sina in upam, da bosta moje rešenje in moje veselje vselej prihajala od Boga in brez pojemanja, zdaj in na veke vekov. Amen. |
Zato se veselim v svoji Gospe in prepevam v radosti Gospodovi Materi, radujem se z deklo svojega Sina, ki je postala Mati mojega Stvarnika in uživam z njo, v kateri je Beseda postala meso. Kajti po zaslugi Device zaupam v smrt Božjega Sina in upam, da bosta moje rešenje in moje veselje vselej prihajala od Boga in brez pojemanja, zdaj in na veke vekov. Amen.<ref>O Marijinem večnem devištvu</ref> |
||
</poem> |
|||
(Iz dela O Marijinem večnem devištvu) |
|||
== Viri == |
== Viri == |
||
{{refsez}} |
|||
* Dictionary of Christian Biography; Michael Walsh |
|||
[[Kategorija:Cerkveni očetje]] |
[[Kategorija:Cerkveni očetje]] |
Redakcija: 22:35, 2. januar 2010
Sv. Ildefonz | |
---|---|
Rojstvo | 607 Toledo, Zahodnogotsko kraljestvo |
Smrt | 23. januar 667 Toledo |
God | 23. januar |
Sveti Ildefonz (latinsko Ildefonsus, Ildephonsus, redkeje Ildephoses), nadškof Toleda, cerkveni oče, * 607, Toledo, posvečen leta 603, † 23. januar 667, Toledo.
Življenje
Ildefonz se je rodil v Toledu v osrednji Španiji leta 607 v priznani in ugledni družini. Kljub nasprotovanju očeta se je Ildefonz odločil za redovniški poklic in vstopil v samostan Agli blizu mesta Toledo. Njegov stric je bil sveti Evgenij, škof Toleda.
V diakona je bil posvečen okrog leta 630, postal je tudi predstojnik samostana in se v tej funkciji tudi udeležil dveh pokrajinskih koncilov (leta 653 in 655) v Toledu. Leta 657 je postal nadškof Toleda in to delo je opravljal devet let vse do svoje smrti 23. januarja 667 (to je tudi njegov godovni dan). O njegovem življenju marsikaj izvemo iz njegovih del, pa tudi iz del njegovih naslednikov (nadškof Toleda Julijan). Kasneje so se okrog njegovega življenja razvile tudi različne legende. Bil je vnet in goreč častilec Božje Matere, ter zavetnice Toleda svete Leokadije. Pokopan je ravno v baziliki te svetnice.
Dela
- O slavnih možeh (De viris illustribus), opiše jih 13
- O Marijinem večnem devištvu proti trem nevernikom (De perpetua virginitate Mariae contra tres infideles), to so Jovinijan, Helvidij in neznani jud
- O poznavanju krsta (De cognitione baptismi)
- O napredovanju po duhovni puščavi (De progressu spiritualis deserti)
- Obrazec vizigotske maše za praznik Jezusovega vnebohoda (verjetno je njegov)
- Pisma
- Izbor del Izidorja Seviljskega
Neohranjena dela
- De proprietate personarum Patris et Filii et Spiritus Sancti
- Opusculum adnotationum actionis propriae
- Opusculum adnotationum in sacris
- Liber Prosopopoeia Imbecillitatis Propriae
Teologija
Njegova teologija se opira na nicejsko veroizpoved in trdi, da je poznavanje le-te zadosti za odrešenje posameznika in da gre pri tem za nekakšno zavezo med vernikom in Bogom. Spodbujal je k pogostemu prejemanju zakramentov, posebej svetega obhajila. Nasprotoval je mnenju Izidora Seviljskega (katerega učenec naj bi bil), da so maše za pokojne, ki niso prejeli poslednjih zakramentov, učinkovite za spravo pokojnika.
V svojih delih goreče brani Marijino večno devištvo, čaščenje Jezusa Kristusa pa vidi kot poglavitno in vrhovno nalogo vsakega vernika. Že 12 stoletij pred razglasitvijo dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju je zaslediti pri njem to temo. Po legendi naj bi se mu Marija prikazala v njegovi stolnici in mu podarila duhovniško oblačilo v zahvalo za njegovo zvestobo in gorečnost.[1]
Molitev svetega Ildefonza
K tebi prihajam, edina Devica in Božja Mati.
Pred edino, ki je sprejela Učlovečenje mojega Boga poklekujem.
Ponižam se pred edino, ki je mati mojega Gospoda.
Ker si bila dekla svojega Sina, mi dovoli, te prosim, da se posvetim tebi in Bogu,
da postanem tvoj in tvojega sina služabnik, da služim tebi in tvojemu Gospodu.
Njemu seveda kot svojemu Stvarniku in tebi kot materi našega Stvarnika.
Njemu kot Gospodu vseh kreposti in tebi kot dekli Gospoda vseh stvari.
Njemu kot Bogu in tebi kot Božji Materi.
Tvoj služabnik sem, ker je moj Gospod tvoj Sin.
Ti si moja Gospa, ker si dekla mojega Gospoda.
(...)
Zato se veselim v svoji Gospe in prepevam v radosti Gospodovi Materi, radujem se z deklo svojega Sina, ki je postala Mati mojega Stvarnika in uživam z njo, v kateri je Beseda postala meso. Kajti po zaslugi Device zaupam v smrt Božjega Sina in upam, da bosta moje rešenje in moje veselje vselej prihajala od Boga in brez pojemanja, zdaj in na veke vekov. Amen.[2]
Viri
- ↑ Michael Walsh, Dictionary of Christian Biography.
- ↑ O Marijinem večnem devištvu