Ole Christensen Rømer: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 11:44, 23. december 2009

Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.

Življenje in delo

Rømer je bil predstojnik Observatorija in univerzitetni profesor matematike v Kobenhavnu. Prvi je določil hitrost svetlobe z opazovanjem imerzije in emerzije Jupitrovih satelitov, ki prehaja skozi njegovo senco.

Leta 1671 je pomagal Jean-Felixu Picardu pri opazovanju Jupitrovih mrkov na nekdanjem de Brahejevem observatoriju. Tam je na Picarda napravil tolikšen vtis, da ga je vzel s seboj v Pariz kjer je postal tudi član Francoske akademije znanosti (Académie des sciences). V Parizu je Picardu pomagal 10 let.

V letih 1675 in 1676 je v Parizu preučeval tabele Jupitrovih satelitov in opazoval zakasnitev mrkov Jupitrovih satelitov Ia in Ganimeda in je prvič ocenil hitrost svetlobe c na 211 · 10⁶ m/s in 240 · 10⁶ m/s. Zemlja, Jupiter in Ganimed krožijo v isti ravnini. Začnemo opazovati, ko je Jupiter v opoziciji s Soncem. Ganimed stopi v Jupitrovo senco vsakih 7,155 dneva. Takrat oddaljenost Zemlje od Jupitra narašča in doseže po 25 Ganimedovih mrkih, to je po pol leta, največjo vrednost. 26. mrk naj bi bil po 25 · 7,155 dneh, Rømer je opazil največjo zakasnitev za 22^m najmanjšo pa za 20^m.

Izdelal je več astronomskih naprav. On in Giovanni Cassini I. sta izdelala prva ekvatoriala z natančnimi krogi in s samodejnim sledenjem nebesnih teles. Izdeloval je natančne termometre za rabo v meteorologiji. K njemu je na obisk prišel Fahrenheit, da bi se izučil v kalibriranju termometrov.

Priznanja

Po njem se imenuje krater Römer na Luni in asteroid glavnega pasu 2897 Ole Römer.

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ole Christensen Rømer.

{{subst:#if:Roemer, Ole Christensen|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1644}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1710}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1644

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1710}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1710

}}]]

@@ Vrstica 10: / Vrstica 10: @@
 Leta [[1671]] je pomagal [[Jean-Felix Picard (astronom)|Jean-Felixu Picardu]] pri opazovanju Jupitrovih mrkov na nekdanjem [[Tycho Brahe|de Brahejevem]] observatoriju. Tam je na Picarda napravil tolikšen vtis, da ga je vzel s seboj v [[Pariz]] kjer je postal tudi član [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] (Académie des sciences). V Parizu je Picardu pomagal 10 let.
-V letih [[1675]] in [[1676]] je v Parizu preučeval tabele Jupitrovih satelitov in opazoval zakasnitev mrkov Jupitrovih satelitov [[Io (luna)|Ia]] in [[Ganimed (luna)|Ganimed]]a in je prvič ocenil hitrost svetlobe ''c'' na 211 &middot; 10<sup>6</sup> [[meter|m]]/[[sekunda|s]] in 240 &middot; 10<sup>6</sup> m/s. [[Zemlja]], Jupiter in Ganimed [[kroženje|krožijo]] v isti ravnini. Začnemo opazovati, ko je Jupiter v [[opozicija (astronomija)|opoziciji]] s [[Sonce]]m. Ganimed stopi v Jupitrovo senco vsakih 7,155 [[dan|dneva]]. Takrat [[razdalja|oddaljenost]] Zemlje od Jupitra narašča in doseže po 25 Ganimedovih mrkih, to je po pol leta, največjo vrednost. 26. mrk naj bi bil po 25 &middot; 7,155 dneh, Rømer je opazil največjo zakasnitev za 22<sup>[[minuta|m]]</sup> najmanjšo pa za 20<sup>m</sup>.
+V letih [[1675]] in [[1676]] je v Parizu preučeval tabele Jupitrovih satelitov in opazoval zakasnitev mrkov Jupitrovih satelitov [[Io (luna)|Ia]] in [[Ganimed (luna)|Ganimeda]] in je prvič ocenil hitrost svetlobe ''c'' na 211 · 10<sup>6</sup> [[meter|m]]/[[sekunda|s]] in 240 · 10<sup>6</sup> m/s. [[Zemlja]], Jupiter in Ganimed [[kroženje|krožijo]] v isti ravnini. Začnemo opazovati, ko je Jupiter v [[opozicija (astronomija)|opoziciji]] s [[Sonce]]m. Ganimed stopi v Jupitrovo senco vsakih 7,155 [[dan|dneva]]. Takrat [[razdalja|oddaljenost]] Zemlje od Jupitra narašča in doseže po 25 Ganimedovih mrkih, to je po pol leta, največjo vrednost. 26. mrk naj bi bil po 25 · 7,155 dneh, Rømer je opazil največjo zakasnitev za 22<sup>[[minuta|m]]</sup> najmanjšo pa za 20<sup>m</sup>.
 Izdelal je več astronomskih naprav. On in [[Giovanni Domenico Cassini|Giovanni Cassini I.]] sta izdelala prva [[ekvatorial]]a z natančnimi [[krog]]i in s samodejnim sledenjem [[nebesno telo|nebesnih teles]]. Izdeloval je natančne [[termometer|termometre]] za rabo v [[meteorologija|meteorologiji]]. K njemu je na obisk prišel [[Daniel Gabriel Fahrenheit|Fahrenheit]], da bi se izučil v kalibriranju termometrov.
@@ Vrstica 57: / Vrstica 57: @@
 [[fr:Ole Christensen Rømer]]
 [[he:אולה רמר]]
+[[hr:Ole Rømer]]
 [[hu:Ole Rømer]]
 [[id:Ole Christensen Roemer]]