Sveti gral

Sveti gral (francosko sangreal) naj bi v krščanstvu pomenil čašo, skodelico oz. kelih, iz katere bi naj Jezus pil pri zadnji večerji, zatorej naj bi ta kelih imel čudežno moč. Sveti gral (sangreal) bi naj pomenil tudi sveto kri (če razdelimo besedo sangreal takole; sang real), oz. sveti kelih.
Iskanje svetega grala je bilo obdelano v mnogih delih, največkrat je kot iskalec Grala omenjen vitez Galahad, eden izmed vitezov okrogle mize kralja Arthurja.

V knjigi Da Vincijeva šifra avtorja Dana Browna je opisano, da naj sveti gral pravzaprav predstavljal Marijo Magdaleno. Na znani sliki Zadnja večerja Leonarda da Vincija bi naj Jezus in Marija Magdalena skupaj tvorila črko M. To nam razkriva začetnici:Marija Magdalena. Prav tako bi moral na mizi biti zgolj en kelih, priča pa so večim čašam. Sveti Peter, ki sedi poleg Marije Magdalene ima roko sumljivo iztegnjeno pred Marijin vrat, kot da bi ji želel prerezati vrat. Na sliki je še ena roka, ki drži nož, vendar pa ne spada k nobeni osebi na sliki (namreč ta roka je na sliki "odveč").

V 19. stoletju je Bérenger Sauniere, župnik v majhni francoski vasici, odkril nekaj, kar mu je omogočilo, da je nakopičil in zapravil bogastvo, vredno več milijonov funtov. Zgodba o skrivnostnem zakladu, ki naj bi ga odkril, je premamila tudi avtorje knjige Sveta kri in sveti gral. Raziskovanje uganke je v desetih letih dobilo osupljive razsežnosti in prodrlo do jedra, ki je tvorno oblikovalo družbeno in duhovno zgodovino današnje Evrope. Delo, ki je v hipu postalo mednarodna uspešnica, se odlikuje s prepričljivim dokumentiranjem in sintetiziranjem zgodovinskega gradiva.