Ljubljanski potniški promet: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
TriGlav (pogovor | prispevki)
1.335 urejanj
TriGlav (pogovor | prispevki)
1.335 urejanj
Vrstica 216: Vrstica 216:
| Del-sob 3.15-24.00, Ned 4.15-24.00
| Del-sob 3.15-24.00, Ned 4.15-24.00
|-
|-
| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|6B]]
| '''[[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|6B]]'''
| <small>Črnuče - Dolgi most - Vnanje Gorice</small>
| Črnuče - Dolgi most - Vnanje Gorice
|
| '''do nadaljnjega linija ne obratuje'''
|-
|-
| '''[[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|6B]]'''
| '''[[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|6B]]'''

Redakcija: 08:13, 14. december 2009

Logotip podjetja

Ljubljanski potniški promet (kratica LPP) je javno prevozniško podjetje (družba z omejeno odgovornostjo), ki deluje v sklopu holdinga Javni holding Ljubljana in primarno zagotavlja javni mestni avtobusni transport in s svojim hčerinskim podjetjem BUS d.o.o. medkrajevni potniški promet v Ljubljani in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene avtobusne prevoze, servisiranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, tehnične preglede vozil in homologacije, registracije vozil ...

Sedež podjetja

Slika:IMG 1100.jpg
Upravna stavba LPP na Celovški cesti 160

Sedež podjetja z upravno zgradbo, garažnimi površinami, servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v Zgornji Šiški med Celovško, Litostrojsko in Cesto Ljubljanske brigade.

Zgodovina podjetja

Tramvaj

Glavni članek: Ljubljanski tramvaj.
Tramvajski voz št. 13 na Zaloški cesti

Ko je Ljubljana imela okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede »mehanizirana« prevozna sredstva in leta 1900 je bila uradno ustanovljena Splošna malo železniška družba. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6.400 voznih listkov. Splošna malo železniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski tramvaji prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna delniška družba pod vodstvom tujega vlagatelja, podjetja Siemens & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna malo železniška družba preimenovala v Električno cestno železnico (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji, ter preselili remizo in remontne delavnice na Celovško cesto.

Trolejbus

Glavni članek: Ljubljanski trolejbus.
Trolejbus na viškem obračališču

Po vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1953 je Mestni ljudski odbor Ljubljana ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na trolejbus in avtobus. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah začeli redno voziti prvi trolejbusi in avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v Ljubljana-Transport. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge:

  • proga št. 1 Vič - Vižmarje
  • proga št. 5 Litostroj - Stožice
  • proga št. 6 Vič - Ježica
  • proga št. 7 Litostroj - Ajdovščina
  • proga št. 8 Litostroj - Črnuče

Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so trolejbusom mnogokrat "padli dol" in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi snega in posipanja cest s soljo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija kakšnega trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971, in sicer na progi št. 1, nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi.

Avtobus

Avtobus MB O 317 pred letom 1971 v remizi

Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v Viator, je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge, in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem žičnic na Voglu, Veliki planini, Zatrniku ... Od prometa in turizma je bil le še korak do gostinstva in taksi službe. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem SAP in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD SAP-VIATOR, v okviru katerega je že delovala delovna organizacija Mestni potniški promet. Sledile so nadaljnje združitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je Viator 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD INTEGRAL. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija Ljubljanski potniški promet. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana.

Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih prog in voženj

štev. proge relacija obdobje obratovanja razlog ukinitve
2 odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned) Bav. dvor>Moste>Štep. nas.>Fužine>N. Jarše do 1.9.2009 podaljšanje linije N5 do Štepanjskega naselja
4 Moste - Žale - Ajdovščina - Moste začetek 60. let 20. stol. - 1980 preusmeritev proge 2 v Nove Jarše, ki ni več krožna proga
9a Bavarski dvor - Trnovo 70. leta 20. stol. podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21.00 na vsej trasi
10 Kongresni trg - Zadobrova sredina 50. let 20. stol. - september 2007
  • spojitev s progo 15 v linijo 25
  • ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet
11 odhod 3.45 (Del-sob) Zalog>Polje>Zadobrova>Hrastje>N. Jarše>Bav. dvor do 1.9.2009 nerentabilnost voženj preko Sneberij
15 Bavarski dvor - Medvode sredina 50. let 20. stol. - september 2007
  • spojitev s progo 10 v linijo 25
  • ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor
16 Gameljne - (Brod - Vižmarje) - Bavarski dvor 1971 - september 2007 (V)
  • spojitev s progo 21 v liniji 26 (Del-sob) in 26B (Del)
  • podaljšanje proge do Bežigrada (Železne ceste) in preoštevilčenje v linijo 26C (Ned)
  • ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor
17 Trg osvoboditve - Fužine 1983 podaljšanje proge 20 z Bavarskega dvora do Fužin
17 Trnovo - Barje 1984 - 1988 podaljšanje proge 19 z Bavarskega dvora do Barja
17
  • 1: Letališka - Fužine
  • 2: Kongresni trg - BTC - Letališka
  • 3: Kongresni trg - Kolosej
  • 1: 1.4.1992 - 1.7.1996 (Del-sob)
  • 2: 1.7.1996 - 3.9.2007 (Del-sob)
  • 3: 2001 - september 2007 (Ned)
  • 1: nerentabilnost, zato preusmeritev skozi BTC do Kongresnega trga
  • 2: podaljšanje s Kongresnega trga do NS Rudnik in preštevilčenje v linijo 27
  • 3: skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo 27K
  • ukinitev končnih postajališč v centru mesta
21 Ruski car - Šlandrova (IMP) 1980 nerentabilnost
21
  • 1: Bavarski dvor - Reaktor - Beričevo - Dol°
  • 2: Bavarski dvor - Brnčičeva - Beričevo - Dol°
 1982 - september 2007 (Del-sob), ° podaljšanje do Dola le septembra 2002
  • 1: spojitev s progo 16 v linijo 26
  • 2: spojitev s progo 16 v linijo 26B
  • 1: Gameljne - Beričevo
  • 2: Gameljne - Brnčičeva - Beričevo
  • 3: Bežigrad (Železna cesta) - Gameljne
 september 2007 - julij 2008 (V)
  • 1, 2: podaljšanje linije 8 in nova linija 21 (Del-sob)
  • 3: podaljšanje linij 1B in 1S (Ned)
  • predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti
- obračališče Rudnik - E. Leclerc februar - december 2001 nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja E.Leclerc

Legenda:

  • Del -> vozi od ponedeljka do petka
  • Del-sob -> vozi od ponedeljka do sobote
  • Sob -> vozi ob sobotah
  • Ned -> vozi ob nedeljah in praznikih
  • V -> vozi vsak dan

Dosedanja poimenovanja podjetja

Slika:IMG 1095.jpg
Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade

Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu.

  • Splošna malo železniška družba (6. september 1901)
  • Električna cestna železnica (1929)
  • Ljubljana-Transport (1958)
  • Viator (1971)
  • SOZD SAP-VIATOR (1977)
  • SOZD INTEGRAL (1981)
  • Ljubljanski potniški promet (1989)

Mestni potniški promet

Mestni potniški promet se izvaja vse dni v letu na področju Mestne občine Ljubljana, Občine Medvode (linija 25), do naselja Beričevo (linija 21) v Občini Dol pri Ljubljani ob delavnikih in sobotah ter do naselij Vnanje Gorice (linija 6B) in Jezero (linija 19B) v Občini Brezovica ob delavnikih. Trenutno obratuje 23 linij v skupni dolžini 319 kilometrov. Pokrivajo 97% urbane površine Mestne občine Ljubljana, kar pomeni, da je 97 % ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 metrov.

Preglednica linij
št. linije relacija čas rednega obratovanja
1 Vižmarje - Mestni log Del 4.45-22.42, Sob 5.00-22.45
1B Mestni log - Vižmarje - Gameljne Del 4.50, Sob 4.45, Ned 5.45-7.00 & 12.30-22.45
1S Nedeljski sejem (avtosejem) - Mestni log - Vižmarje - Gameljne Ned 7.00-13.10
N1 Bavarski dvor - Vižmarje - Gameljne Del-sob 3.15-4.45, Ned 4.15-5.45, Del 22.38: Vižmarje -> Bavarski dvor, V 22.30-24.00
2 Nove Jarše - Zelena jama Del-sob 3.15-24.00, Ned 4.15-24.00
3 Litostroj - Rudnik Del 5.00-21.09, Sob 5.00-20.50, Ned 6.05-20.48
3L Rudnik - Litostroj - Tovarna Lek Del 21.09
3B Tovarna Lek - Litostroj - Bavarski dvor Del 22.00
N3 Bavarski dvor - Rudnik Del-sob 3.15-4.45, Ned 4.15-5.45, V 21.00-24.00
5 Podutik - Štepanjsko naselje Del 4.55-20.22, Sob 5.00-20.20, Ned 5.55-20.15
N5 Podutik - Bavarski dvor - Štepanjsko naselje Del-sob 3.15-4.30, Ned 4.15-5.30, V 20.42-24.00
6 Črnuče - Dolgi most P+R Del-sob 3.15-24.00, Ned 4.15-24.00
6B Črnuče - Dolgi most - Vnanje Gorice
6B Dolgi most - Vnanje Gorice Del 4.50-23.05
7 Pržan - Nove Jarše Del 4.58-22.30, Sob 5.05-22.30, Ned 6.00-22.30
7L Pržan - Nove Jarše - Letališka Del 5.37-8.04 & 13.18-16.10 & 21.45-22.05, Sob 5.50-7.30 & 13.51-15.30 & 21.45-22.25
8 Gameljne - Brod - Ježica - Brnčičeva Del 5.00-21.37, Sob 5.00-21.35
8B Gameljne - Brod - Bavarski dvor Del 21.55, Sob 22.10
9 Štepanjsko naselje - Trnovo Del 4.57-22.30, Sob 5.00-22.30, Ned 5.55-22.30
11 Ježica - Zalog Del 4.55-21.05
11B Bežigrad (Železna cesta) - Zalog Del 20.20-23.55, Sob 5.00-23.55, Ned 22.20-23.55
N11 Bavarski dvor - Zalog Del-sob 3.15-4.45, Ned 4.15-4.45
12 Bežigrad (Železna cesta) - Vevče Del 5.03-22.50, Sob 5.00-23.00, Ned 6.10-22.30
13 Bežigrad (Železna cesta) - Sostro Del 4.57-23.00, Sob 4.30-23.00, Ned 5.25-23.00
14 Savlje - Vrhovci Del 4.55-22.13, Sob 5.00-22.10, Ned 6.00-22.10
14B Savlje - Bokalce Del 5.13-22.10, Sob 5.00-21.48, Ned 6.10-21.48
18 Kino Šiška - Tovarna Lek Del 5.30-19.55, Sob 5.30-7.43 & 13.07-16.05
19 Tomačevo - Barje Del-sob 5.00-22.30, Ned 6.00-22.30
19B Barje - Jezero Del 4.45-22.33
20 Nove Stožice - Fužine Del 4.50-22.35, Sob 5.00-22.35
20Z Nove Stožice - Fužine - Zalog Ned 5.45-22.25
21 Ježica - Beričevo Del 4.41-23.05, Sob 4.42-21.55
22 Fužine - Kamna Gorica Del 5.00-22.35
23 Kolodvor - Živalski vrt V 9.00-10.20 & 12.00-12.20 & 16.00-17.20 & 19.20 (od 1. maja do 31. oktobra)
24 Bizovik - Kodeljevo Del 5.05-23.15
25 Medvode - Zadobrova Del 5.00-22.50, Sob 5.00-22.35, Ned 6.00-22.35
27 NS Rudnik P+R - BTC - Letališka Del-sob 5.00-22.30
27B Letališka - BTC - Bavarski dvor Del-sob 23.05
27K Bavarski dvor - Kolosej Del-sob 23.40, Ned 16.15-23.45
28 Kodeljevo - Mali Lipoglav Del 5.50-7.25 & 11.35 & 12.10-15.25
29 Kodeljevo - Vevče - Tuji Grm Del 5.10-6.00: Vevče - Tuji Grm, 7.00 & 10.40-11.40 & 13.10-15.10
Slika:IMG 1639.jpg
Avtomehanične delavnice

Legenda:

Avtobusi v mestnem potniškem prometu

V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno 205 mestnih avtobusov v povprečni starosti 11 let in 3 mesece, ki so v uporabi v dveh izvedbah vozil, in sicer enojni in zgibni avtobusi. Enojna vozila (vozi jih 56) so v izvedbi kot klasični visokopodni avtobusi dolžine 11 metrov (izjema je LPP-130, prej LPP-EKO) in nizkopodni avtobusi dolžine 12 metrov. Zgibna ali zglobna vozila (vozi jih 149) so dolžine 18 metrov (novejša nizkopodna vozila) in 16,5 metrov (starejša, klasična visokopodna vozila).

Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah 2, 6B, 12, 18, 19, 19B, 21, 22, 23, 24, 27, 27B, 27K, 28 in 29, ob sobotah in nedeljah pa tudi na nekaterih ostalih linijah. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah 1, 1B, 1S, N1, 3, 3B, 3L, 5, N5, 6, 6B, 7, 7L, 8, 8B, 9, 11, 11B, N11, 13, 14, 14B, 20, 20Z in 25.

Preglednica vozil
Št. vozil Model Tip vozila - midi Letnica proizvodnje in garažna številka Slika
DOBAVA 5 Kutsenits Hydra City II/III Hybrid nizkopodni 2010: ?
Št. vozil Model Tip vozila - enojni Letnica proizvodnje in garažna številka Slika
11 MAN SU 220* visokopodni 1985: 120 - 122 (3); 1988: 123 - 127 (5); 1992: 101 - 103 (prej 501 - 503) (3) Slika:IMG 1631.jpgSlika:Man su 220.jpg
1 MAN SL 202 visokopodni 1988: 130 (prej EKO plinski, prvi avtobus s fotodizajnom pri nas) Slika:IMG 1615.jpg
2 FAP SANOS S-115 (11. oktomvri) visokopodni 1990: 150, 152 Slika:IMG 1613.jpg
8 TAM 260 A 116 M* visokopodni 1992: 191 - 198 Slika:IMG 1614.jpg
3 MAN NL 202* nizkopodni 1993: 147 - 149 Slika:NL 202.JPG
1 MAN NL 232* nizkopodni 1995: 131 (prej MAJ) Slika:Lpp131.jpg
9 Mercedes-Benz O405N2* nizkopodni 1997: 153, 154 (2); 1999: 155 - 161 (7) Slika:IMG 1625.jpg
2 MAN SL 262 visokopodni 1999: 104 (prej 591), 105 (prej 593) Slika:Lpp591.jpg
5 MAN NL 222* nizkopodni 2000: 132 - 136 Slika:Lpp134.jpg
6 MAN NL 223 (A21) nizkopodni 2003: 137 - 142 Slika:IMG 1618.jpg
5 Irisbus Iveco CityClass (491E) nizkopodni 2004: 185 - 189 Slika:IMG 1617.jpg
2 Mercedes-Benz Citaro II (O530) nizkopodni 2007: 162º, 163º Slika:MB CITARO II.jpg
1 + DOBAVA 5 Mercedes-Benz Conecto (O345) nizkopodni 2007: 164º (1); 2009-2010: (165 - 169 ?) (5) Slika:Lpp164.jpg
Št. vozil Model Tip vozila - zgibni Letnica proizvodnje in garažna številka Slika
35 MAN SG 220* visokopodni 1987: 290, 292, 296, 298 - 308, 310 - 320 (25); 1991: 321 - 330 (10) Slika:IMG 1591.jpg
15 MAN SG 240* visokopodni 1993: 350 prototip (1); 1994: 351 - 364 (14) Slika:IMG 1595.jpg
50 MAN NG 312* nizkopodni 1996: 370 - 383 (14); 1997: 384 - 390 (7);

1998: 391 - 408 (18); 2000: 409 - 419 (11)

Slika:IMG 1598.jpg
5 Mercedes-Benz O405GN2 nizkopodni 1997: 200 - 204 Slika:IMG 1629.jpg
3 Mercedes-Benz O405GN2* nizkopodni 1998: 205 - 207 Slika:Lpp205.jpg
13 MAN NG 313 (A23) nizkopodni 2003: 420 - 432 Slika:IMG 1606.jpg
11 Mercedes-Benz Citaro G (O530G) nizkopodni 2006: 208 - 218
1 MAN Lion's City GL (NG 313, A23) nizkopodni - 18,75m 2007: 433º Slika:Man lion s city gl.jpg
16 MAN Lion's City G (NG 313, A23) nizkopodni 2008: 434 - 449 Slika:Man lion s city g.jpg
DOBAVA 29 Mercedes-Benz Conecto G (O345G) nizkopodni 2009-2010: (219 - 247 ?)
Slika:IMG 1093.jpg
Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka

Opombi:

  • * - Nadgradnja narejena pri Avtomontaži;
  • º - Vozilo je delno v značilnih barvah LPP-ja

Preizkusni avtobusi

V podjetju občasno v rednem prometu testirajo najnovejše mestne avtobuse. V kolikor vozila zadostujejo vsem kriterijem, jih vključijo v redni vozni park. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi:

  • MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985)
  • TAM 260 A 180 M (1990)
  • MAN NM 223 (A76), I&I (sedaj Veolia Transport Dolenjska in Primorska) (16. - 22. september 2002 - 2004)
  • Mercedes-Benz Citaro (O530)
  • Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004)
  • King Long XMQ6121G EU (julij 2008)
  • Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009)
  • Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009)
  • Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009)

Medkrajevni potniški promet

Glavni članek: BUS.

Medkrajevni potniški promet izvaja hčerinsko podjetje BUS, medkrajevni potniški promet, d.o.o.

Plačilni sistem

Že vse od uvedbe tramvaja so bili v prodaji vozni listki za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so uvedli posodobitev plačilnega prometa. Tedaj so bili uvedeni žetoni in različne mesečne vozovnice. Vstopanje v vozilo je bilo dotedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih so že vstopali le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik v mestnih avtobusih je bilo vstopanje dovoljeno le pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv. S 1. septembrom bo dosedanji sistem plačevanja nadomestila kartica Urbana.

Urbana

Enotna mestna kartica ali Urbana je novo plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev Mestne knjižnice Ljubljana, plačilo parkirnine v Ljubljani, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim avtobusom. Mestna občina Ljubljana je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje Ultra. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje. V tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, mdr. zaposleni v Mestni občini Ljubljana, v podjetju LPP in ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih urbanomati, v potniških centrih, trafikah, na Avtobusni postaji Ljubljana ali turistično-informacijskem centru.

Glej tudi

Zunanje povezave


Predloga:LPP

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ljubljanski_potniški_promet&oldid=2068954«