Janoš Kardoš

Janoš Kardoš (madžarsko: Kardos János), slovenski evangeličanski duhovnik, pisatelj in prevajalec, * 13. februar 1801, Noršinci; † 12. avgust 1873, Hodoš.

Kardoš se je rodil v Noršincih, v Prekmurju (Slovenska krajina), na Madžarskem, v Železni županiji. Njegovi starši so bili Juri Kardoš in Magdalena Kerčmar. Najprej je hodil na madžarsko gimnazijo v Sopronu, potem pa je študiral na Dunaju. V duhovnika je bil posvečen l. 1830. V Hodošu (Őrihodos) je bil dušni pastir od leta 1835 do leta 1873.

Že l. 1831 je prevedel Vörösmartyova Slovenska Razglasa, v prekmurskem narečju (Nábüd). Prevedel je še pesmi Jánosa Aranya in Sándora Petőfija ter evangeličansko Biblija in spisal pesmarico.
V času pomladi narodov leta 1848-49 so prekmurski katoliški duhovniki in njihovi verniki podpirali katoliške Habsburžane, evangeličani pa Madžarja Lajosa Kossutha. Kardoš je videl zagotovilo za obstoj evangeličanske manjšine znotraj katoliške slovenske večine v tem, da je podpiral težnje madžarizacije v času dualizma. Tedaj je prevladovala teorija, da živijo med Muro in Rabo „Vendi” ali „Vendski Slovenci”, katerih „stari slovanski” jezik ni enak jeziku kranjskih Slovencev. Evangeličanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili na koncu 19. stoletja prepičani, da svojo evangeličansko vero lahko obdržijo le, če na zahtevo Madžarov postanejo „Vendi”, „Vendski Slovenci”, ali se asimilirajo.

Teorija o tem, da Porabski Slovenci (Vendi) niso Slovenci, je nastala v boju za evangeličansko vero in v boju za predtrianonske meje. Tako imenovano „vendsko vprašanje” torej ni znanstveno, temveč politično vprašanje.
Kljub temu je Kardoš pomemben za ohranitev slovenskega jezika in narodne zavesti madžarskih Slovencev. Leta 1868 je prevedel v prekmurščino en madžarski učbenik za prekmurske šole.

Dele

• D. Luther Martina máli kátekismus ali glavni návuk szvéte vere krsztsanszke (1837)
• Krátki návuk krsztsansztva (1837)
• Mála historia bibliszka ali Sz. Píszma Mêsta prígodna (1840)
• Krsztsanszke czerkevne peszmi (1848)
• Krsztsanszke mrtvecsne peszmi (1848)
• Pobo'zne molítvi za poszebno csészt bo'zo (1853)
• Krsztsanszke mrtvecsne peszmi (1855)
• ABC ali Návuk na píszajôcs-cstenyé za szlovenszke vucsevnice vödáni (1867)
• D. Luther Martina máli kátekismus ali glavni návuk szvéte vere krsztsanszke (1875)
• Krsztsanszke czerkevne peszmi (1875)
• D. Luther Martina Máli kátekismus ali Glávni návuk szvéte vere krsztsanszke (1902)
• Krsztsanszke czerkevne peszmi (1908)
• Toldi: versusko pripovedávanje (1921)
• Moses i Josua (v Düševnem listu 1926-1927)
• Krsztsanszke mrtvecsne peszmi (1929)
• Evangeliomszke vere ino cérkvi obcsinszki prigodi (1932)

Viri

• Marija Kozar, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, Monošter-Szombathely, 1996.
• Az Őrség és a Vendvidék, turistični vodnik 2004.

Glej tudi

• Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
• Evangeličanska cerkev, Hodoš