Srbska pravoslavna cerkev: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m patriarh Pavle umrl
TXiKiBoT (pogovor | prispevki)
Vrstica 48: Vrstica 48:
[[it:Chiesa ortodossa serba]]
[[it:Chiesa ortodossa serba]]
[[ja:セルビア正教会]]
[[ja:セルビア正教会]]
[[ka:სერბეთის მართლმადიდებელი ეკლესია]]
[[mk:Српска православна црква]]
[[mk:Српска православна црква]]
[[nl:Servisch-orthodoxe Kerk]]
[[nl:Servisch-orthodoxe Kerk]]

Redakcija: 10:00, 18. november 2009

Srbska pravoslavna cerkev v Trstu

Srbska pravoslavna Cerkev je ena od samostojnih (avtokefalnih) pravoslavnih patriarhij. Cerkev je trenutno brez patriarha, saj je patriarh Pavle (rojen 11. septembra 1914 kot Gojko Stojčević v vasi Kućanci pri Donjem Miholjcu, takrat Avstroogrska zdaj Hrvaška) novembra 2009 umrl. Odkar se je leta 2008 umaknil iz javnega življenja je patriarhijo vodil metropolit Amfilohije.[1]

Srbsko pravoslavno Cerkev je ustanovil sveti Sava, sin Štefana Nemanje. Sveti Sava je bil menih na Sveti gori Atosu (Grčija). Leta 1204 se je vrnil v Srbijo in ustanovil samostojno srbsko Cerkev. Potem, ko je dosegel avtokefalnost srbske Cerkve, je bil leta 1219 posvečen za prvega srbskega nadškofa.

Leta 1346 je cesar Dušan Veliki razglasil srbsko patriarhijo, ki je trajala do leta 1458, ko so jo ukinili Turki. Leta 1557 je bila obnovljena srbska patriarhija s sedežem v Peći, leta 1776 pa jo je Carigrad spet ukinil. Pozneje je bila srbska patriarhija spet ustanovljena šele leta 1920, po ustanovitvi Jugoslavije. Sedež patriarhije je od takrat naprej v Beogradu. Leta 1969 se je od srbske patriarhije odcepila makedonska pravoslavna Cerkev, ki pa je ne priznavajo vse pravoslavne Cerkve.

Za Srbsko pravoslavno Cerkev je značilno, da v verskih zadevah še vedno uporablja julijanski koledar, zato so srbski prazniki praviloma 13 dni pozneje kot ustrezni prazniki v Rimskokatoliški Cerkvi in v nekaterih drugih pravoslavnih Cerkvah (npr. v Grški pravoslavni Cerkvi, ki je tudi prešla na novejši Milankovićev koledar, ki je podoben običajnemu gregorijanskemmu koledarju). Srbski verniki torej božič praznujejo 7. januarja (in ne 25. decembra). V sodobnem času ljudje v Srbiji prazujejo "civilno" novo leto 1. januarja, vendar pa ima za tamkajšnje prebivalce 14. januar še vedno velik pomen, saj se je v preteklosti takrat praznovalo pravoslavno novo leto (oziroma se še vedno praznuje praznik Jezusovega obrezovanja).

Značilni prazniki Srbske pravoslavne Cerkve so slave (podobno kot godovi), to so prazniki svetnikov Cerkve, ki jih Srbi častijo v svojih hišah ob posebnih obredih. V pravoslavni cerkvi verniki običajno ne sedijo, marveč stojijo.

Srbska pravoslavna Cerkev v Sloveniji spada v Zagrebško-Ljubljansko metropolijo. V Ljubljani stoji pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda.

Viri

  1. (15.11.2009) "Patriarh je trdil, da je moč Cerkve v svetosti in ne v materialnih dobrinah". MMC RTV SLO. Pridobljeno 15.11.2009.

Glej tudi

Zunanje povezave