Cankarjeva založba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 22:37, 17. november 2009

Cankarjeva založba (kratica CZ) je založniško podjetje v Ljubljani. 1. junija 1945 jo je ustanovil Centralni komite Komunistične partije Slovenije (CK KPS) [1], danes je del Skupine Mladinska knjiga.

O založbi

Cankarjeva založba se je leta 1956 združila s Slovenskim knjižnim zavodom in se vključila v sklop Združenega podjetja Ljudska pravica. Od leta 1969 je poslovala kot samostojna delovna organizacija. Leta 2003 je bila ustanovljena Cankarjeva založba – Založništvo, d. o. o. Družba je mirovala do oktobra 2004, ko se je vanjo iz delniške družbe Cankarjeva založba preneslo opravljanje založniške dejavnosti. Mladinska knjiga Založba je odkupila celotno proizvodnjo knjig in jih prodaja skupaj z drugimi založbami, npr. založbo Učila. Ustrezne službe Mladinske knjige prav tako skrbijo za storitve likovno-tehničnega urejanja, pridobitev tujih avtorskih pravic, tisk ipd. Cankarjeva založba ima danes šest zaposlenih, pet urednikov in direktorja.

V prvih tednih po osvoboditvi je Cankarjeva založba prevzela založniško dejavnost agitpropa pri CK KPS. Njena osnovna dejavnost je bila usmerjena v množično izdajanje političnopropagandne, klasične in sodobne marksistične literature ter naprednega tujega in domačega slovstva. Temu je v osnovi ostala zvesta tudi potem, ko je s pridružitvijo Slovenskega knjižnega zavoda razširila dejavnost in začela izdajati tudi drugo leposlovje, poljudno znanost, leksiko ... Danes je specializirana še za otroško literaturo, učbenike, turizem in umetnost, njena osnovna dejavnost pa je še vedno založništvo. V programu založbe so zastopani najodličnejši domači in tuji pisatelji (Matej Bor, Milan Dekleva, Ciril Kosmač, Kajetan Kovič, Svetlana Makarovič, Gregor Strniša, Jože Udovič, Vinko Möderndorfer, Marias Javier [2], Gustave Flaubert ...), mnogo ljudi pa je pripravila k branju. Do pridružitve Mladinski knjigi se je ukvarjala še z izvozno-uvozno dejavnostjo, prodajo pisarniške in računalniške opreme, izdajanjem koledarjev in drugih komercialnih tiskov.

Slika:XX.stoletje.JPG

Zbirka XX. stoletje

Najpomembnejše izdaje

Sem spadajo Leninova izbrana dela v štirih knjigah (COBISS), kritična izdaja zbranih del Marxa in Engelsa (COBISS), 18 knjig govorov in člankov J. Broza - Tita (COBISS), zbrano delo Borisa Kidriča (COBISS) v treh knjigah, izbrana dela Ivana Cankarja (COBISS) v desetih in šestih knjigah. Zbirka Sto romanov, 100 del iz svetovne književnosti v uredništvu Antona Ocvirka, z izčrpnimi spremnimi besedami in v nakladi 1.904.070 izvodov, spada med najambicioznejša slovenska založniška dejanja. Pridružujejo se ji: izbor del Nobelovih literarnih nagrajencev Nobelovci (98 knjig, 1.175.800 izvodov) v uredništvu Janka Modra, zbirki XX. stoletje in Moderni klasiki, leksikalna dela (Leksikon Cankarjeve založbe (COBISS), tematski Leksikoni Cankarjeve založbe, Verbinčev Slovar tujk (COBISS)), razni priročniki (npr. kuharska knjiga Felicite Kalinšek (COBISS)), pomembni monografiji pa sta Zakladi Slovenije (COBISS), Kmeclov esejistični prikaz Slovenije, in monografija o Jožetu Plečniku z naslovom Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana (COBISS).

Direktorji in uredniki založbe

Direktorji

Bojan Kuhar, Miloš Mikeln, Lev Modic, Janez Stanič, Djuro Šmicberger, Marija Vilfan, Beno Zupančič, Martin Žnideršič ...

Uredniki

Ksenija Dolinar, Zdravko Duša, Marjan Krušič, Peter Levec, Tomaž Mastnak, Janko Moder, Andrej Novak, Tone Pavček, Stanka Rendla, Meta Sluga, Janez Stanič, Jaša Zlobec ...

Zunanje povezave

Viri

Bibliografija Cankarjeve založbe 1945–1974 in Slovenskega knjižnega zavoda 1945–1956. Jože Munda. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1975. (COBISS)
Bibliografija Cankarjeve založbe 1975–1944. Jože Munda in Martin Grum. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1995. (COBISS)
Hiša Cankarjeve zaveze. Tone Pavček. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2005. (COBISS)

Glej tudi

seznam slovenskih založb

@@ Vrstica 4: / Vrstica 4: @@
 == O založbi ==
-=== Zgodovina ===
-Cankarjeva založba se je leta [[1956]] združila s [[Slovenski knjižni zavod|Slovenskim knjižnim zavodom]] in se vključila v sklop [[Združeno podjetje Ljudska pravica|Združenega podjetja Ljudska pravica]]. Od leta 1969 je poslovala kot samostojna delovna organizacija. Leta [[2003]] je bila ustanovljena Cankarjeva založba – Založništvo, [[družba z omejeno odgovornostjo|d. o. o.]] Družba je mirovala do oktobra 2004, ko se je vanjo iz [[delniška družba|delniške družbe]] Cankarjeva založba preneslo opravljanje založniške dejavnosti. Mladinska knjiga Založba je odkupila celotno proizvodnjo knjig in jih prodaja skupaj z drugimi založbami, npr. [[Učila|založbo Učila]]. Ustrezne službe Mladinske knjige prav tako skrbijo za storitve likovno-tehničnega urejanja, pridobitev tujih avtorskih pravic, tisk in podobno. Cankarjeva založba ima danes šest zaposlenih, pet urednikov in direktorja.
+Cankarjeva založba se je leta [[1956]] združila s [[Slovenski knjižni zavod|Slovenskim knjižnim zavodom]] in se vključila v sklop [[Združeno podjetje Ljudska pravica|Združenega podjetja Ljudska pravica]]. Od leta 1969 je poslovala kot samostojna delovna organizacija. Leta [[2003]] je bila ustanovljena Cankarjeva založba – Založništvo, [[družba z omejeno odgovornostjo|d. o. o.]] Družba je mirovala do oktobra 2004, ko se je vanjo iz [[delniška družba|delniške družbe]] Cankarjeva založba preneslo opravljanje založniške dejavnosti. Mladinska knjiga Založba je odkupila celotno proizvodnjo knjig in jih prodaja skupaj z drugimi založbami, npr. [[Učila|založbo Učila]]. Ustrezne službe Mladinske knjige prav tako skrbijo za storitve likovno-tehničnega urejanja, pridobitev tujih avtorskih pravic, tisk ipd. Cankarjeva založba ima danes šest zaposlenih, pet urednikov in direktorja.
-=== Dejavnosti ===
 V prvih tednih po osvoboditvi je Cankarjeva založba prevzela založniško dejavnost [[agitprop|agitpropa]] pri CK KPS. Njena osnovna dejavnost je bila usmerjena v množično izdajanje političnopropagandne, klasične in sodobne [[marksistična literatura|marksistične literature]] ter naprednega tujega in domačega slovstva. Temu je v osnovi ostala zvesta tudi potem, ko je s pridružitvijo Slovenskega knjižnega zavoda razširila dejavnost in začela izdajati tudi drugo [[leposlovje|leposlovje]], [[poljudnozanstvena literatura|poljudno znanost]], [[leksikon|leksiko]] ... Danes je specializirana še za [[slovenska mladinska književnost|otroško literaturo]], učbenike, [[turizem|turizem]] in [[umetnost|umetnost]], njena osnovna dejavnost pa je še vedno založništvo. V programu založbe so zastopani najodličnejši domači in tuji [[pisatelj|pisatelji]] ([[Matej Bor|Matej Bor]], [[Milan Dekleva|Milan Dekleva]], [[Ciril Kosmač|Ciril Kosmač]], [[Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]], [[Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]], [[Gregor Strniša|Gregor Strniša]], [[Jože Udovič|Jože Udovič]], [[Vinko Möderndorfer|Vinko Möderndorfer]], [[Marias Javier|Marias Javier]] [http://en.wikipedia.org/wiki/Javier_Mar%C3%ADas], [[Gustave Flaubert|Gustave Flaubert]] ...), mnogo ljudi pa je pripravila k branju. Do pridružitve Mladinski knjigi se je ukvarjala še z izvozno-uvozno dejavnostjo, prodajo pisarniške in računalniške opreme, izdajanjem koledarjev in drugih komercialnih tiskov.