Papež Janez Pavel I.

Papež Janez Pavel I. (latinsko Ioannes Paulus PP. I.), rojstno ime Albino Luciani, * 17. oktober 1912, Canale d'Agordo (Italija), † Apostolska palača Vatikan, papež.

Njegovo 33-dnevno papeževanje je eden najkrajših pontifikatov v zgodovini papeštva, in je povzročilo, da je bilo leto 1978 leto treh papežev. Čeprav je umrl še preden je lahko začel izpolnjevati papeške dolžnosti, se je močno vtisnil v spomin ljudskih množic, in sicer kot smehljajoči papež, s čimer se kaže podobnost s Papežem Janezem Dobrim, splošno priljubljenim Janezom XXIII.

Bil je prvi papež, ki si je izbral dvojno ime, v čast svojima predhodnikoma papežema Janezu XXIII. in Pavlu VI. Prav tako je bil prvi, in za zdaj edini, ki je v uradnem imenu uporabil števnik prvi.

Življenjepis

Albino Luciani se je rodil 17. oktobra 1912 v kraju Forno di Canale (Canale d'Agordo) blizu Belluna v Italiji. Njegova mati je bila verna, oče pa je veljal za socialista, revolucionarja. Po posvetitvi v duhovnika je naredil doktorat na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Njegova prva služba je bila kaplanska v domači župniji. Zatem pa je postal podpredsednik semenišča v Bellunu. Z imenovanjem za škofa je leta 1969 zasedel mesto patriarha Benetk. Med leti 1972 in 1975 je bil podpredednik škofovske konference italijanskih škofov. Za kardinala je bil imenovan leta 1973. Za papeža je bil izvoljen po tretjem glasovanju otvoritvenega dne konklava. Prvič v zgodovini papeštva si je papež izbral dvojno ime, v čast svojima dvema predhodnikoma in kot znamenje pomembnosti nadaljevanja reform drugega vatikanskega koncila (papež Janez XXIII. je koncil sklical, Pavel VI. pa ga je zaključil), s poudarkom na reformah duhovniške discipline. Zavrnil je običajno kronanje in hitro pridobil na izjemni priljubljenosti, predvsem na račun svojih nagovorov. Po 33-ih dnevih po izvolitvi je nenadoma umrl zaradi srčnega napada. Zaradi njegove nepričakovane smrti so se pojavile tudi govorice, da je bil zastrupljen z namenom, da bi se odvrnil od namere reformirati vatikansko banko. Trenutno je v teku postopek za njegovo razglasitev med blažene.

Njegova smrt

Zaradi nenadne smrti in nasprotujočih si podatkov o okoliščinah, so se razširile domneve, da je bil Janez Pavel I. umorjen. O tem je bilo napisanih več knjig, ki poskušajo potrditi eno ali drugo različico smrti - srčno kap ali pa umor. Publicist David Yallop, denimo, je napisal knjižno uspešnico V božjem imenu, v kateri je smrt povezal z vatikanskim bančnim škandalom. Leta 1987 je nato David Cornwell izdal knjigo Nočni tat, v kateri pa domnevni umor zanika in potrdi uradno vatikansko različico, ki smrt pripisuje srčnemu napadu. Leta 2006 je Lucien Gregoire izdal knjigo Umor v Vatikanu, v kateri znova argumentira, zakaj bi lahko bil Janez Pavel I. umorjen. Slednji avtor umor povezuje z liberalnimi pogledi in reformističnimi željami novega papeža, neskladnimi s skrajnimi desničarskimi krogi znotraj Cerkve, prav tako z njegovo željo prevetriti vatikanske finance. S prvim papeškim dekretom je ukazal popoln pregled vseh cerkvenih financ. Trupla Janeza Pavla I. niso nikoli obducirali, zato vzroka smrti niso nikoli objektivno potrdili.

Njegova stališča

Tako kot njegova smrt je tudi življenje polno navzkrižnih trditev. Po uradni vatikanski različici so bila njegova stališča konservativna in v skladu cerkveno doktrino in dogmo. Toda avtorji, kot je Lucian Gregoire, zagovarjajo nasprotno: da je z dejanji, pisanjem in stališči pripadal skrajni liberalni levici v Cerkvi. Kot dokaz najbolj pogosto navajajo njegovo pismo iz leta 1968, v katerem je ostro napadel encikliko Pavla VI. Humanae Vitae in cerkveno prepoved kontracepcije. Del svojih pogledov je zapisal v knjigi Illustrissimi, pri čemer nekateri avtorji trdijo, da so izdaje pred njegovo smrtjo bolj pristno avtentične kot po njej.

Izhajal je iz revne družine in tudi sicer je bil znan po skromnosti. Večkrat se je med ljudmi sprehajal v običajnih oblačilih in se izogibal protokolu. Kot zanimivost velja navesti, da se je v Vatikan, ko je postal papež, s svojim tajnikom pripeljal v odsluženi lancii 2000, ki ne pritiče statusu kardinala. Pokopali pa so ga v leseni krsti iz borovega lesa. Običajno ni nosil ribičevega prstana in ni iztegoval roke za protokolarni poljub.

Literatura

• Gregoire, Lucien (2007): Umor v Vatikanu, Ciceron, Mengeš.

Glej tudi

• Seznam papežev
• Seznam 10 najkrajših pontifikatov

Zunanje povezave

• Vatikan.va
• o skrivnostni smrti, angleščina
• http://www.johnpaul1.com/
• Galerija