Ljudska glasba: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: bat-smg, nn, ru, tr Spreminjanje: ar, fi |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Ljudska glasba''' (tudi '''etno-glasba''') je [[tradicija|tradicionalna]], večinoma ustno prenešena [[glasba]] raznih [[ljudstvo|ljudstev]] ali manjših skupin. Značilna je za [[regija|regionalno]] [[kultura|kulturo]]. Obsega njihovo [[vokal]]no ([[pesem|pesmi]]), [[glasbilo|inštrumentalno]] in [[ples]]no glasbo. Ljudska glasba lahko daje tudi značilnosti [[modernost|moderni]] [[zabavna glasba|zabavni glasbi]]. Je odsev življenja temeljnih plasti [[etnična skupina|etničnih skupin]], kar vključuje [[delavec|delavski]], [[kmet|kmečki]] ali [[obrt]]niški [[stan]]. Lahko predstavlja [[folklora|folklorno]] izročilo preteklosti, delno pa lahko nastaja tudi v današnjem času. Bistvo tovrstne [[umetnost]]i je, da je v kolektivni lasti vsega ljudstva, ki jo iz [[rod (sociologija)|rod]]a v rod ohranja, lahko pa tudi spreminja ali segmentarno opušča. [[Avtor]]ji so večinoma pozabljeni in zato neznani ([[ponarodelost]]), tvorec je lahko posameznik ali pa skupina; [[šola]]ne ali neizobražene osebe. Prav tako ni pomembno, ali je taka glasba izvirna ali prevzeta od drugih (večinoma sosednjih) ljudstev, pa tudi iz [[umetna glasba|umetne glasbe]]. Značilno je, da jo ljudstvo v svojem okolju ([[družina]], [[vas|vaška]] skupnost, obrtniška delavnica) sprejme za svojo in njeno vsebino prenaša po ustnem izročilu. V slovenskem kulturnem prostoru so največ ljudske glasbe prenašali in izvajali potujoči, krajevni ter vaški [[godec|godci]]. Prihajali so v vasi in mesta ob raznih prilikah, ob praznovanjih, [[Ženitovanje|ženitovanjih]], [[Veselica|veselicah]], [[Sejem|sejmih]], [[God|godovanjih]] ter sezonskih delih. |
'''Ljudska glasba''' (tudi '''etno-glasba''') je [[tradicija|tradicionalna]], večinoma ustno prenešena [[glasba]] raznih [[ljudstvo|ljudstev]] ali manjših skupin. Značilna je za [[regija|regionalno]] [[kultura|kulturo]]. Obsega njihovo [[vokal]]no ([[pesem|pesmi]]), [[glasbilo|inštrumentalno]] in [[ples]]no glasbo. Ljudska glasba lahko daje tudi značilnosti [[modernost|moderni]] [[zabavna glasba|zabavni glasbi]]. Je odsev življenja temeljnih plasti [[etnična skupina|etničnih skupin]], kar vključuje [[delavec|delavski]], [[kmet|kmečki]] ali [[obrt]]niški [[stan]]. Lahko predstavlja [[folklora|folklorno]] izročilo preteklosti, delno pa lahko nastaja tudi v današnjem času. Bistvo tovrstne [[umetnost]]i je, da je v kolektivni lasti vsega ljudstva, ki jo iz [[rod (sociologija)|rod]]a v rod ohranja, lahko pa tudi spreminja ali segmentarno opušča. [[Avtor]]ji so večinoma pozabljeni in zato neznani ([[ponarodelost]]), tvorec je lahko posameznik ali pa skupina; [[šola]]ne ali neizobražene osebe. Prav tako ni pomembno, ali je taka glasba izvirna ali prevzeta od drugih (večinoma sosednjih) ljudstev, pa tudi iz [[umetna glasba|umetne glasbe]]. Značilno je, da jo ljudstvo v svojem okolju ([[družina]], [[vas|vaška]] skupnost, obrtniška delavnica) sprejme za svojo in njeno vsebino prenaša po ustnem izročilu. V slovenskem kulturnem prostoru so največ ljudske glasbe prenašali in izvajali potujoči, krajevni ter vaški [[godec|godci]]. Prihajali so v vasi in mesta ob raznih prilikah, ob praznovanjih, [[Ženitovanje|ženitovanjih]], [[Veselica|veselicah]], [[Sejem|sejmih]], [[God|godovanjih]] ter sezonskih delih.ha ha ha |
||
Veda, ki se ukvarja z ljudsko glasbo je [[etnomuzikologija]]. |
Veda, ki se ukvarja z ljudsko glasbo je [[etnomuzikologija]]. |
||
Redakcija: 17:06, 8. oktober 2009
Ljudska glasba (tudi etno-glasba) je tradicionalna, večinoma ustno prenešena glasba raznih ljudstev ali manjših skupin. Značilna je za regionalno kulturo. Obsega njihovo vokalno (pesmi), inštrumentalno in plesno glasbo. Ljudska glasba lahko daje tudi značilnosti moderni zabavni glasbi. Je odsev življenja temeljnih plasti etničnih skupin, kar vključuje delavski, kmečki ali obrtniški stan. Lahko predstavlja folklorno izročilo preteklosti, delno pa lahko nastaja tudi v današnjem času. Bistvo tovrstne umetnosti je, da je v kolektivni lasti vsega ljudstva, ki jo iz roda v rod ohranja, lahko pa tudi spreminja ali segmentarno opušča. Avtorji so večinoma pozabljeni in zato neznani (ponarodelost), tvorec je lahko posameznik ali pa skupina; šolane ali neizobražene osebe. Prav tako ni pomembno, ali je taka glasba izvirna ali prevzeta od drugih (večinoma sosednjih) ljudstev, pa tudi iz umetne glasbe. Značilno je, da jo ljudstvo v svojem okolju (družina, vaška skupnost, obrtniška delavnica) sprejme za svojo in njeno vsebino prenaša po ustnem izročilu. V slovenskem kulturnem prostoru so največ ljudske glasbe prenašali in izvajali potujoči, krajevni ter vaški godci. Prihajali so v vasi in mesta ob raznih prilikah, ob praznovanjih, ženitovanjih, veselicah, sejmih, godovanjih ter sezonskih delih.ha ha ha
Veda, ki se ukvarja z ljudsko glasbo je etnomuzikologija.
Posnetki
- Imate z zagonom datotek težave? Poskusite si pomagati s pomočjo za predstavnostno gradivo.
| Barbara Allen | |
| Barbara Allen je tradicionalna ljudska balada. | |
| Home on the Range | |
| Posnetek pesmi iz kaznilnice Raiford, Florida, 1939. | |
| [[:Slika:|O Sole Mio]] | |
| [[Slika:|noicon]] | |
| Poje Enrico Caruso. | |
| La Partida | |
| Poje Enrico Caruso. | |
