Avarščina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Kobra222 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Jalen (pogovor | prispevki)
malo sloga
Vrstica 9: Vrstica 9:
|fam2=[[Avaroandijski jeziki]]
|fam2=[[Avaroandijski jeziki]]
|iso1=av|iso2=ava|iso3=ava}}
|iso1=av|iso2=ava|iso3=ava}}
'''Avarščina''' (avar. МагIарул мацI) je eden [[Kavkaški jeziki|kavkaških jezikov]], ki ga govorijo [[Kavkaški Avari]] predvsem na območju [[Dagestan]]a in drugje v [[Rusija|Rusiji]], tudi v [[Azerbajdžan]]u, [[Gruzija|Gruziji]] in [[Turčija|Turčiji]]. Spada med dagestansko podskupino severo-vzhodne skupine kavkaških jezikov.
'''Avarščina''' (avar. МагIарул мацI) je jezik [[Kavkaški Avari|kavkaških Avarcev]]. Govori se predvsem na območju [[Dagestan]]a in drugje v [[Rusija|Rusiji]], tudi v [[Azerbajdžan]]u, [[Gruzija|Gruziji]] in [[Turčija|Turčiji]]. Spada v dagestansko podskupino severovzhodne skupine kavkaških jezikov.


Število uporabnikov avarščine se ocenjuje na med 550 in nad 650 tisoč. Poleg Avarov govorijo ga tudi pripadniki drugih narodov in etničnih skupin v Dagestanu v vlogi ''lingue france'', predvsem tistih skupin, ki niso razvile lastnih pismenih jezikov.
Število govorcev avarščine je ocenjeno med 550 in 650 tisoč. Poleg Avarov ga kot občevalni jezik govorijo tudi pripadniki drugih narodov in etničnih skupin v Dagestanu, predvsem tistih skupin, ki niso razvile lastnih knjižnih jezikov.


Knjižni jezik je osnovan na tako imenovanem bolmacu (avar. болмац), nadnarečni normi, ki se je spontano izoblikovala med pripadniki različnih avarskih narečij za medskupinsko sporazumevanje. Prav v tej jezikovni različici je nastalo največ ustnega slovstva. Začetki pisane tradicije segajo v [[15. stoletje]], ko so verska besedila začeli zapisovati s pomočjo arabske abecede. Od [[16. stoletje|16. stoletja]] so začeli zapisovati tudi številna posvetna besedila, med drugim ljudske pesmi, pravljice, pripovedi. Zavzemanje za ustvaritev sodobne knjižne avarščine se je začelo konec [[19. stoletje|19. stoletja]], vendar bolj pospešen razvoj zasledimo šele v 20. letih [[20. stoletje|20. stoletja]]. V tem času so avarski pisci uporabljali [[Latinica|latinsko abecedo]], šele leta [[1938]] je sovjetska oblast uradno uvedla [[Cirilica|cirilico]].
Knjižni jezik je osnovan na tako imenovanem bolmacu (avar. болмац), nadnarečni normi, ki se je spontano izoblikovala med pripadniki različnih avarskih narečij za medskupinsko sporazumevanje. Prav v tej jezikovni različici je nastalo največ ustnega slovstva. Začetki pisane tradicije segajo v [[15. stoletje]], ko so verska besedila začeli zapisovati v arabski pisavi. Od [[16. stoletje|16. stoletja]] so začeli zapisovati tudi številna posvetna besedila, med drugim ljudske pesmi, pravljice, pripovedi. Zavzemanje za ustvaritev sodobne knjižne avarščine se je začelo konec [[19. stoletje|19. stoletja]], vendar bolj pospešen razvoj zasledimo šele v 20. letih [[20. stoletje|20. stoletja]]. V tem času so avarski pisci uporabljali [[Latinica|latinsko abecedo]], šele leta [[1938]] je sovjetska oblast uradno uvedla [[Cirilica|cirilico]].


Sodobna avarščina spada med najbolj razvite knjižne jezike Dagestana, kjer je poleg nje uradnih še pet jezikov. V njej objavljajo dnevnike, leposlovje in celo znanstvena dela (predvsem o avarski tematiki). V Dagestanu je poučevanje avarščine kot eden predmetov prisotno od osnovnih, preko srednjih vse do višjih šol. Pouk ostalih predmetov poteka praviloma v [[Ruščina|ruščini]].
Sodobna avarščina spada med najbolj razvite knjižne jezike Dagestana, kjer je poleg nje uradnih še pet jezikov. V njej objavljajo dnevnike, leposlovje in celo znanstvena dela (predvsem o avarski tematiki). V Dagestanu je poučevanje avarščine kot eden predmetov prisotno od osnovnih, preko srednjih vse do višjih šol. Pouk ostalih predmetov poteka praviloma v [[Ruščina|ruščini]].


Poleg materinščine večina Avarov tekoče obvlada tudi ruščino, ki je uradni jezik na celotnem ozemlju Ruske federacije.
Poleg materinščine večina Avarcev tekoče obvlada tudi ruščino, ki je uradni jezik na celotnem ozemlju Ruske federacije.


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==

Redakcija: 14:21, 21. september 2009

Avarščina
Авар мацӀ
Awar macʼ
Materni jezikRusija, Azerbajdžan, Kazahstan, Gruzija in Turčija
PodročjeRepublika Dagestan
Št. maternih
govorcev
~600,000
Jezikovne oznake
ISO 639-1av
ISO 639-2ava
ISO 639-3ava

Avarščina (avar. МагIарул мацI) je jezik kavkaških Avarcev. Govori se predvsem na območju Dagestana in drugje v Rusiji, tudi v Azerbajdžanu, Gruziji in Turčiji. Spada v dagestansko podskupino severovzhodne skupine kavkaških jezikov.

Število govorcev avarščine je ocenjeno med 550 in 650 tisoč. Poleg Avarov ga kot občevalni jezik govorijo tudi pripadniki drugih narodov in etničnih skupin v Dagestanu, predvsem tistih skupin, ki niso razvile lastnih knjižnih jezikov.

Knjižni jezik je osnovan na tako imenovanem bolmacu (avar. болмац), nadnarečni normi, ki se je spontano izoblikovala med pripadniki različnih avarskih narečij za medskupinsko sporazumevanje. Prav v tej jezikovni različici je nastalo največ ustnega slovstva. Začetki pisane tradicije segajo v 15. stoletje, ko so verska besedila začeli zapisovati v arabski pisavi. Od 16. stoletja so začeli zapisovati tudi številna posvetna besedila, med drugim ljudske pesmi, pravljice, pripovedi. Zavzemanje za ustvaritev sodobne knjižne avarščine se je začelo konec 19. stoletja, vendar bolj pospešen razvoj zasledimo šele v 20. letih 20. stoletja. V tem času so avarski pisci uporabljali latinsko abecedo, šele leta 1938 je sovjetska oblast uradno uvedla cirilico.

Sodobna avarščina spada med najbolj razvite knjižne jezike Dagestana, kjer je poleg nje uradnih še pet jezikov. V njej objavljajo dnevnike, leposlovje in celo znanstvena dela (predvsem o avarski tematiki). V Dagestanu je poučevanje avarščine kot eden predmetov prisotno od osnovnih, preko srednjih vse do višjih šol. Pouk ostalih predmetov poteka praviloma v ruščini.

Poleg materinščine večina Avarcev tekoče obvlada tudi ruščino, ki je uradni jezik na celotnem ozemlju Ruske federacije.

Zunanje povezave