Križanje (smrtna kazen): razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
typo
m (robot Spreminjanje: ru:Распятие)
(typo)
Žrtve križanja so umrle praviloma zaradi zadušitve. Zadušitev je lahko nastopila po nekaj urah ali pa celo šele po več dneh, odvisno od točnega načina križanja in od splošnega zdravstvenega stanja žrtve. Nenaravni položaj križanega je močno otežkočal normalno dihanje, zato se je oskrba organov s kisikom hitro manjšala. Križanemu so običajno pribili na križ tudi noge, kar mu je dalo možnost, da vsaj nekoliko podpira težo svojega telesa. V praksi je to podaljšalo čas umiranja. Pogosto so križanim po preteku nekaj ur polomili noge, da se niso mogli več podpirati. Po tem so običajno umrli že v nekaj minutah.
 
Manj znano dejstvo je, da so nekateri ljudje križanje tudi preživeli. [[Jožef Flavij]] poroča, da je med križanimi po judovskem uporu videl tudi dva prijatelja. Od rimskih oblasti je izprosil, da ju sme sneti s križa: eden od njijiunjiju je umrl, drugi pa si je opomogel. Žal avtor ne piše o podrobnostih (npr.: koliko časa sta bila križana in na kakšen način).
 
Križanje je bilo znano tudi drugod po svetu: v antični Perziji že prej kot v Rimskem imperiju.
Brezimni uporabnik

Navigacijski meni