Termogeneza: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Netresava termogeneza: pmm bolj logično mesto za dodani stavek
Vrstica 8: Vrstica 8:
* poraba [[Adenozin trifosfat|ATP]] za aktivno črpanje [[ion]]ov preko [[plazmalema|plazemske membrane]], pri čemer so [[ionski kanalček|ionski kanalčki]] odprti. Ioni tako prosto prehajajo nazaj v prvotni kompartment in elektrokemijski koncentracijski gradient se ne spremeni, le del energije, ki nastane ob razgradnji ([[hidroliza|hidrolizi]]) ATP, se sprosti v obliki toplote.
* poraba [[Adenozin trifosfat|ATP]] za aktivno črpanje [[ion]]ov preko [[plazmalema|plazemske membrane]], pri čemer so [[ionski kanalček|ionski kanalčki]] odprti. Ioni tako prosto prehajajo nazaj v prvotni kompartment in elektrokemijski koncentracijski gradient se ne spremeni, le del energije, ki nastane ob razgradnji ([[hidroliza|hidrolizi]]) ATP, se sprosti v obliki toplote.
* razklopitev [[dihalna veriga|dihalne verige]] od sinteze ATP. Ponovno gre za »puščanje« ionov skozi odprte ionske kanalčke, v tem primeru [[proton]]ov, ki sicer poganjajo sintezo ATP. Razklopitev dihalne verige omogoča [[termogenin]] ali razklopitveni protein 1, ki se aktivira ob povečani porabi [[maščobna kislina|maščobnih kislin]] v procesu [[celično dihanje|celičnega dihanja]].
* razklopitev [[dihalna veriga|dihalne verige]] od sinteze ATP. Ponovno gre za »puščanje« ionov skozi odprte ionske kanalčke, v tem primeru [[proton]]ov, ki sicer poganjajo sintezo ATP. Razklopitev dihalne verige omogoča [[termogenin]] ali razklopitveni protein 1, ki se aktivira ob povečani porabi [[maščobna kislina|maščobnih kislin]] v procesu [[celično dihanje|celičnega dihanja]].
Pri nekaterih [[sesalci]]h se je v ta namen razvilo posebno [[maščobno tkivo]], imenovano rjavo maščobno tkivo. Rjavo barvo (namesto običajne belkaste) ima zaradi ogromnega števila [[mitohondrij]]ev, v katerih potekata oba procesa netresave termogeneze. Poleg tega je zanj značilno tudi veliko število [[kapilara|kapilar]], ki prevajajo toploto po telesu. Rjavo maščobno tkivo imajo predvsem živali, ki [[hibernacija|hibernirajo]], s čemer nadomestijo potrebo po drgetanju kadar se ogrevajo po koncu obdobja hibernacije. Prisotno pa je tudi pri mladičih nekaterih drugih sesalcev, med drugim človeških dojenčkih, ki so zaradi majhne telesne velikosti in fizične aktivnosti izpostavljeni [[podhladitev|podhladitvi]].
Pri nekaterih [[sesalci]]h se je v ta namen razvilo posebno [[maščobno tkivo]], imenovano [[rjavo maščobno tkivo]]. Rjavo barvo (namesto običajne belkaste) ima zaradi ogromnega števila [[mitohondrij]]ev, v katerih potekata oba procesa netresave termogeneze. Poleg tega je zanj značilno tudi veliko število [[kapilara|kapilar]], ki prevajajo toploto po telesu. Rjavo maščobno tkivo imajo predvsem živali, ki [[hibernacija|hibernirajo]], s čemer nadomestijo potrebo po drgetanju kadar se ogrevajo po koncu obdobja hibernacije. Prisotno pa je tudi pri mladičih nekaterih drugih sesalcev, med drugim človeških dojenčkih, ki so zaradi majhne telesne velikosti in fizične aktivnosti izpostavljeni [[podhladitev|podhladitvi]].


==Viri==
==Viri==

Redakcija: 07:18, 6. september 2009

Termogéneza je proces, s katerim živali s stalno telesno temperaturo (endotermi) generirajo toploto ob porabi energijskih zalog, kadar zunanja temperatura pade pod neko kritično mejo. Proces je ključen za vzdrževanje homeostaze, saj je stabilna temperatura telesa pogoj za nemoteno delovanje encimskih in drugih fizioloških procesov, ki imajo temperaturni optimum nastavljen na normalno telesno temperaturo.

Tresava termogeneza

Pri tresavi termogenezi žival generira toploto z ritmičnim krčenjem mišic - drgetanjem. Takšen način uporablja večina endotermnih vretenčarjev, pa tudi nekatere vrste žuželk. Avtonomni živčni sistem hkrati aktivira skupine mišic z nasprotujočim si delovanjem (antagonističnih), zato le-te ne opravijo nobenega dela. Toplota je posledica trenja med elementi mišičnih vlaken, podobno kot pri normalnem delovanju.

Netresava termogeneza

Mehanizem netresave termogeneze je delovanje encimskih sistemov za presnovo maščobnih kislin, pri čemer se sprošča toplota. Sproži jo simpatično živčevje z izločanjem norepinefrina, ki se veže na receptorje maščobnih celic. Ta preko sistema sekundarnih sporočevalcev sproži termogenezo na dva različna načina:

  • poraba ATP za aktivno črpanje ionov preko plazemske membrane, pri čemer so ionski kanalčki odprti. Ioni tako prosto prehajajo nazaj v prvotni kompartment in elektrokemijski koncentracijski gradient se ne spremeni, le del energije, ki nastane ob razgradnji (hidrolizi) ATP, se sprosti v obliki toplote.
  • razklopitev dihalne verige od sinteze ATP. Ponovno gre za »puščanje« ionov skozi odprte ionske kanalčke, v tem primeru protonov, ki sicer poganjajo sintezo ATP. Razklopitev dihalne verige omogoča termogenin ali razklopitveni protein 1, ki se aktivira ob povečani porabi maščobnih kislin v procesu celičnega dihanja.

Pri nekaterih sesalcih se je v ta namen razvilo posebno maščobno tkivo, imenovano rjavo maščobno tkivo. Rjavo barvo (namesto običajne belkaste) ima zaradi ogromnega števila mitohondrijev, v katerih potekata oba procesa netresave termogeneze. Poleg tega je zanj značilno tudi veliko število kapilar, ki prevajajo toploto po telesu. Rjavo maščobno tkivo imajo predvsem živali, ki hibernirajo, s čemer nadomestijo potrebo po drgetanju kadar se ogrevajo po koncu obdobja hibernacije. Prisotno pa je tudi pri mladičih nekaterih drugih sesalcev, med drugim človeških dojenčkih, ki so zaradi majhne telesne velikosti in fizične aktivnosti izpostavljeni podhladitvi.

Viri