Boštanj, Sevnica: Razlika med redakcijama
m vrnitev sprememb uporabnika »84.41.90.41« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »Yerpo« |
|||
Vrstica 44: | Vrstica 44: | ||
[[nl:Boštanj]] |
[[nl:Boštanj]] |
||
hha |
Redakcija: 18:18, 1. september 2009
Boštanj, Sevnica | |
---|---|
46°0′50″N 15°16′52″E / 46.01389°N 15.28111°EKoordinati: 46°0′50″N 15°16′52″E / 46.01389°N 15.28111°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Spodnjeposavska regija |
Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
Občina | Sevnica |
Nadm. višina | 2.154 m m |
Prebivalstvo | |
• Skupno | 336 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 8294 Boštanj |
Zemljevidi |
Boštanj je naselje v občini Sevnica.
Lega
Boštanj leži na desnem bregu Save, jugozahodno od Sevnice. V zadnjih letih se je kraj precej povečal in preoblikoval.
Zgodovina
Poselitev kraja sega v starejšo železno dobo, vas pa je v starih listinah prvič omenjena že v 11. st.
Gospodarstvo
V kraju je stoji HE Boštanj, ena izmed savskih hidroelektrarn zgrajena leta 2006.
Zanimivosti
Na Gavgah, 1 km od Boštanja, je znamenito rastišče rumenega sleča (Rhododendron luteum), ki je velika botanična redkost v vsej srednji Evropi. Rastišče je v gozdu gradna in pravega kostanja. Tla so kisla, pobočja pa nagnjena proti severu in severovzhodu. V bližini je pod cerkvijo na Topolovcu še eno, skromnejše nahajališče.
Krajani so se 30. aprila 2007 v Guinnessovo knjigo rekordov vpisali s postavitvijo najvišjega 43,44 m visokega[1] kresu na svetu.
NOB
Nemški okupator je prebivalce Boštanja v letih 1941 in 1942 izgnal v Nemčijo in na njihove domove naselil nemške priseljence, zlasti iz Kočevskega (t.i. Kočevarje). Kraj so 13.10. 1943 za dva dni osvobodili partizani, pri tem so opustošili orožniško postajo in požgali grad.
Viri
- Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Boštanj pri Sevnici), Ljubljana, 1991