Josip Ogrinec: Razlika med redakcijama

Josip Ogrinec
Josip Ogrinec
Rojstvo	5. april 1844; Podgorje
Smrt	13. maj 1879; Vinkovci
Državljanstvo	Avstro-Ogrska
Poklic	gimnazijski profesor
Poznan po	književnik in šahovski teoretik

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 10:46, 27. avgust 2009

Josip Ogrinec, slovenski pripovednik, dramatik, prevajalec, šahist in pedagog, * 5. april 1844, Podgorje pri Kamniku, † 13. maj 1879, Vinkovci, Hrvaška.

Življenjepis

Ogrinec se je rodil v kmečki družini. Po osnovnem šolanju pri kamniških frančiškanih in končani gimnaziji v Ljubljani se je na materino željo vpisal na študij bogoslužja. Študij je po prvem letniku opustil. Odselil se je na Dunaj, kjer je študiral naravoslovne vede. Leta 1872 se je zaposlil kot suplent na gimnaziji v Novem mestu, nato pa leta 1878 postal profesor na gimnaziji v Vinkovcih.

Manj znano je, da se je Ogrinec ukvarjal tudi s šahom in šahovsko teorijo. Leta 1868 je v Slovenskem glasniku objavil štiri šahovske probleme. Ker pa je glasnik konec leta prenehal izhajati, je žal tudi Ogrinec nehal objavljati šahovske probleme. Vseeno pa ga štejemo za prvega, ki se je na slovenskem lotil šahovske teorije

Literarno delo

Od leta 1868 do smrti je svoja dela objavljal v raznih glasilih in revija h: Slovenski glasnik, Ljubljanski zvon, Slovenske večernice, Slovenski Narod in Zora .

Opise in doživljaje iz narave je z naslovom Obrazi iz narave je objavljal v Slovenskem glasniku (1868), Glasniku (1869), Besedniku (1869) in Zvonu (1870). nato se je posvetil »obrazom iz narodnega življenja«, med najznačilnejšimi sta Cunjar in Vaškega šolnika nedelja (oboje Zora 1872). Pisal je tudi daljše novele in povesti iz kmečkega življenja Čast in sramota (Slovenski narod, 1876) ter z zgodovinsko snovjo Vojnimir ali poganstvo in kerst (1871). Prevedel je nekaj manj znanih odeskih del, sam pa je napisal čitalniški igri V Ljubljano jo dajmo! (1869) in Kje je meja? (1879). Desetletno Ogrinčevo pisteljsko delo sicer ni tolikšno, da bi ga mogli imenovati za plodovitega pisatelja, ki bi mu prinesel sloves. Vseeno pa je Ogrinec v svojih »obrazih« z opazovanjem, posnemanjem in opisovanjem stvarnosti kazal slovenski književnosti pot v realizem.

Glej tudi

seznam slovenskih pisateljev

Viri

Enciklopedija Slovenije; knjiga 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

Ta članek o književnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+{{Infopolje Oseba
-'''Josip Ogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pripovednik]], [[dramatik]], [[šahist]] in [[pedagog]], * [[5. april]] [[1844]], [[Podgorje pri Kamniku]], † [[13. maj]] [[1879]], [[Vinkovci]], [[Hrvaška]].
+| name        = Josip Ogrinec
+| image       =
+| caption     =
+| birth_date  = 5. april 1844
+| birth_place = Podgorje
+| death_date  = 13. maj 1879
+| death_place = Vinkovci
+| other_names =
+| known_for   = književnik in šahovski teoretik
+| occupation  = gimnazijski profesor
+}}
+'''Josip Ogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj|pripovednik]], [[dramatik]], [[prevajalec]], [[šahist]] in [[pedagog]], * [[5. april]] [[1844]], [[Podgorje, Kamnik|Podgorje]] pri [[Kamnik]]u, † [[13. maj]] [[1879]], [[Vinkovci]], [[Hrvaška]].
+== Življenjepis ==
 Ogrinec se je rodil v kmečki družini. Po osnovnem šolanju pri [[Kamnik|kamniških]] [[frančiškani]]h in končani gimnaziji v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je na materino željo vpisal na študij [[bogoslovje|bogoslužja]]. Študij je po prvem letniku opustil. Odselil se je na [[Dunaj]], kjer je študiral naravoslovne vede. Leta [[1872]] se je zaposlil kot suplent na [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Novo mesto|Novem mestu]], nato pa leta [[1878]] postal profesor na gimnaziji v Vinkovcih.
+Manj znano je, da se je Ogrinec ukvarjal tudi s [[šah]]om in šahovsko teorijo. Leta [[1868]] je v ''Slovenskem glasniku'' objavil štiri [[šahovski problem|šahovske probleme]]. Ker pa je glasnik konec leta prenehal izhajati, je žal tudi Ogrinec nehal objavljati šahovske probleme. Vseeno pa ga štejemo za prvega, ki se je na slovenskem lotil šahovske teorije
-Od leta [[1868]] do smrti je svoja dela objavljal v raznih glasilih in revijah: [[Slovenski glasnik]], [[Zvon (revija)|Zvon]], [[Slovenske večernice]], [[Slovenski Narod (revija)|Slovenski Narod]], in [[Zora (revija)|Zora]]. Desetletno Ogrinčevo pisteljsko delo sicer ni tolikšno, da bi ga mogli imenovati za plodovitega pisatelja, ki bi mu prinesel sloves, razen [[veseloigra|veseloigri]] ''V Ljubljano jo dajmo'' in ''Kje je meja''.
+== Literarno delo ==
-Manj znano je, da se je Ogrinec ukvarjal tudi s [[šah]]om in šahovsko teorijo. Leta [[1868]] je v ''Slovenskem glasniku'' objavil štiri [[šahovski problem|šahovske probleme]]. Ker pa je glasnik konec leta prenehal izhajati, je žal tudi Ogrinec nehal objavljati šahovske probleme. Vseeno pa ga štejemo za prvega, ki se je na slovenskem lotil šahovske teorije.
+Od leta [[1868]] do smrti je svoja dela objavljal v raznih glasilih in [[revija]] h: ''Slovenski glasnik, [[Ljubljanski zvon]], [[Slovenske večernice]], ''Slovenski Narod'' in ''Zora .''
+Opise in doživljaje iz narave je z naslovom ''Obrazi iz narave'' je objavljal v ''Slovenskem glasniku'' ([[1868]]), ''Glasniku'' ([[1869]]), ''Besedniku'' (1869) in ''Zvonu'' ([[1870]]). nato se je posvetil »obrazom iz narodnega življenja«, med najznačilnejšimi sta ''Cunjar'' in ''Vaškega šolnika nedelja'' (oboje ''Zora'' [[1872]]). Pisal je tudi daljše [[novela (književnost)|novele]] in [[povest]]i iz kmečkega življenja ''Čast in sramota'' (''Slovenski narod'', [[1876]]) ter z zgodovinsko snovjo ''Vojnimir ali poganstvo in kerst'' ([[1871]]). Prevedel je nekaj manj znanih odeskih del, sam pa je napisal čitalniški igri ''V Ljubljano jo dajmo!'' ([[1869]]) in ''Kje je meja?'' ([[1879]]). Desetletno Ogrinčevo pisteljsko delo sicer ni tolikšno, da bi ga mogli imenovati za plodovitega pisatelja, ki bi mu prinesel sloves. Vseeno pa je Ogrinec v svojih »obrazih« z opazovanjem, posnemanjem in opisovanjem stvarnosti kazal slovenski književnosti pot v [[realizem]].
+== Glej tudi ==
+* [[seznam slovenskih pisateljev]]
+== Viri ==
+* Enciklopedija Slovenije; knjiga 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
+{{lit-stub}}
-{{artist-stub}}
 [[Kategorija:Rojeni leta 1844|Ogrinec, Josip]]
 [[Kategorija:Umrli leta 1879|Ogrinec, Josip]]
 [[Kategorija:Slovenski pisatelji|Ogrinec, Josip]]
 [[Kategorija:Slovenski šahisti|Ogrinec, Josip]]
+[[Kategorija:Slovenski pedagogi|Ogrinec, Josip]]
+[[Kategorija:Slovenski prevajalci|Ogrinec, Josip]]