Besslova funkcija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TXiKiBoT (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: scn:Funzioni di Bessel
JAnDbot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: uk:Функції Бесселя
Vrstica 78: Vrstica 78:
[[scn:Funzioni di Bessel]]
[[scn:Funzioni di Bessel]]
[[sv:Besselfunktion]]
[[sv:Besselfunktion]]
[[uk:Функція Бесселя 2-го роду]]
[[uk:Функції Бесселя]]
[[zh:贝塞尔函数]]
[[zh:贝塞尔函数]]
[[zh-yue:Bessel 函數]]
[[zh-yue:Bessel 函數]]

Redakcija: 12:44, 21. avgust 2009

Besslove funkcije [béslove fúnkcije] (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo:

Kot prvi jih je definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Besslu.

Uporabnost Besslovih funkcij

Besslova enačba se pojavi pri analitičnem reševanju nekaterih problemov matematične fizike v valjasti ali krogelni geometriji, kot na primer:

Besslove funkcije imajo koristne lastnosti tudi pri reševanju nekaterih drugih problemov uporabne matematike.

Besslove funkcije in

Graf Besslove funkcije prve vrste za red ν = 0,1,2.

Besslova funkcija prve vrste reda se izračuna kot:

Če ni celo število, funkciji in nista linearno odvisni, zato ima v tem primeru splošna rešitev Besslove diferencialne enačbe obliko:

Kjer sta in odvisna od začetnih pogojev.

Če je celo število, se izkaže, da sta funkciji in linearno odvisni, saj velja:

Graf Besslove funkcije druge vrste za red ν = 0,1,2.

V tem primeru potrebujemo Besslovo funkcijo druge vrste reda , ponekod imenovano tudi Neumannova funkcija ali Webrova funkcija:

V tem primeru je splošna rešitev Besslove diferencialne enačbe za katerikoli realni enaka: