Mihael Bakoš: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 12:16, 5. avgust 2009

Miháo Bakoš (madžarsko Bakos Mihály) slovenski evangeličanski župnik, dekan, učitelj, pisatelj in prevajalec, * o. 1742, Šalovci; † 9. april 1803, Šurd, na Madžarskem.

Bakoš se je rodil evangeličanskem družinu v Šalovcih. Njegovi starši Ferênc Bakoš in Eva Abraham so bili nižji plemičji. Šalovci v tistem času je spadal na Madžarskem. Njegovi šoli vse so neznani, prav tako kdaj je bil posvečen. Verjetno, da v Hodošu je hodil v osnvono šolo.
Leta 1779 je pastiroval v Šurdu, v Šomodski županiji. V Somogyu mnogo Slovencev so preselili iz Prekmurja (Slovenska okroglina) v 17.-18. stoletju. Šurd danes spada v Zalski županiji. Bakoševo prednik Števan Küzmič tudi prekmurski Slovenec. Znamenitni pisatelj je prevedel luteranski Štiri Evangelij v prekmurščino (Nouvi Zákon).
Bakoš l. 1780 je prekepil prisego. Od leta 1784 do l. 1785 kmalu je pastiroval v Križevcih potem nanovo je prispel v Somogy. Sočasno je bil zalaski in šomodski dekan.

Bakoš oko l. 1791 je pisal eno prekmursko pesmerico, a naslov je „Krszcsánszke pesmene knige”. Drugo izdajo je preskrbel pisatelj Miháo Barla leta 1823, a tretjo Janoš Kardoš leta 1848. Tudi je urejeval ABC knjigo in tako je prispeval nadaljnji standradizacijo prekmurščine.

Viri

Anton Trstenjak: Slovenci na Ogrskem, Narodopisna in književna črtica, OBJAVA ARHIVSKIH VIROV, Maribor 2006.

Glej tudi

@@ Vrstica 2: / Vrstica 2: @@
 '''Miháo Bakoš''' ([[madžarščina|madžarsko]] '''Bakos Mihály''') [[Slovenci|slovenski]] [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] [[župnik]], [[dekan]], [[učitelj]], [[pisatelj]] in [[prevajalec]], *&nbsp;o. [[1742]], [[Šalovci]];  †&nbsp;[[9. april]] [[1803]], [[Šurd]], na [[Madžarska|Madžarskem]].
-Bakoš se je rodil evangeličanskem družinu v Šalovcih. Oče je bil Ferênc Bakoš, mati Eva Abraham. Šalovci v tistem času je spadal na Madžarskem. Njegovi šoli vse je neznani, prav tako kdaj je bil posvečen. Verjetno, da v [[Hodoš]]u hodil v osnvono šolo.<br>
+Bakoš se je rodil evangeličanskem družinu v Šalovcih. Njegovi starši Ferênc Bakoš in Eva Abraham so bili nižji plemičji. Šalovci v tistem času je spadal na Madžarskem. Njegovi šoli vse so neznani, prav tako kdaj je bil posvečen. Verjetno, da v [[Hodoš]]u je hodil v osnvono šolo.<br>
-Leta [[1779]] pastiroval v Šurdu, v [[Šomodska županija|Šomodski županiji]]. V Somogyu mnogo Slovencev preselili iz [[Prekmurje|Prekmurja]] v [[17. stoletje|17]].-[[18. stoletje|18. stoletju]]. Šurd danes spada v [[Zala (županija)|Zalski županiji]]. Bakoševo prednik [[Števan Küzmič]] tudi prekmurski Slovenec. Znamenitni pisatelj prevel luteranski Štiri Evangelij na [[prekmurščina|prekmurščino]].<br>
+Leta [[1779]] je pastiroval v Šurdu, v [[Šomodska županija|Šomodski županiji]]. V Somogyu mnogo Slovencev so preselili iz [[Prekmurje|Prekmurja]] ([[Slovenska okroglina]]) v [[17. stoletje|17]].-[[18. stoletje|18. stoletju]]. Šurd danes spada v [[Zala (županija)|Zalski županiji]]. Bakoševo prednik [[Števan Küzmič]] tudi prekmurski Slovenec. Znamenitni pisatelj je prevedel luteranski Štiri Evangelij v [[prekmurščina|prekmurščino]] ([[Nouvi Zákon]]).<br>
-Bakoš l. [[1780]]. prekepil prisego. Od leta [[1784]] do l. [[1785]] kmalu pastiroval v [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]h potem nanovo prispel v Somogyu. Sočasno bil zalaski in šomodski dekan.
+Bakoš l. [[1780]] je prekepil prisego. Od leta [[1784]] do l. [[1785]] kmalu je pastiroval v [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]h potem nanovo je prispel v Somogy. Sočasno je bil zalaski in šomodski dekan.
-Bakoš oko l. [[1791]] je pisal eno prekmursko pesmerico, a naslov je ''„Krszcsánszke pesmene knige”.'' Drugo izdajo je preskrbel pisatelj [[Miháo Barla]] leta [[1823]], a tretjo [[Janoš Kardoš]] leta [[1848]].
+Bakoš oko l. [[1791]] je pisal eno prekmursko pesmerico, a naslov je ''„Krszcsánszke pesmene knige”.'' Drugo izdajo je preskrbel pisatelj [[Miháo Barla]] leta [[1823]], a tretjo [[Janoš Kardoš]] leta [[1848]]. Tudi je urejeval ABC knjigo in tako je prispeval nadaljnji standradizacijo prekmurščine.
 == Viri ==