Antraciklin: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Marko3 (pogovor | prispevki)
Nova stran: right|thumb|200px|[[Daunorubicin, prvi antraciklin.]] '''Antraciklini''' (ali '''antraciklinski antibiotiki'''; oznaka ATC: '''L01DB''') so skupina [[zdrav...
(ni razlike)

Redakcija: 19:05, 31. julij 2009

Daunorubicin, prvi antraciklin.

Antraciklini (ali antraciklinski antibiotiki; oznaka ATC: L01DB) so skupina učinkovin proti raku, ki izvirajo iz naravnih spojin, ki jih proizvajajo bakterije iz rodu Streptomyces. [1] Že ime kaže, da imajo antraciklini protibakterijski učinek, torej ubijajo bakterije oziroma zavrejo njihovo rast, vendar se zaradi prevelike toksičnosti v te namene pri ljudeh ne uporabljajo.

Antraciklini se uporaljajo za zdravljenje raznih vrst raka, vključno z levkemijami, limfomi, rakom dojke, materničnim rakom, rakom jajčnika in različnimi vrstami pljučnega raka.

Antraciklini so med najučinkovitejšimi protirakavimi učinkovinami. Delujejo na najširši spekter rakavih obolenj med vsemi protitumornimi zdravili.[2][3][4] Poglavitni neželeni učinki so škodljivo delovanje na srce (kar omejuje njihovo uporabo) in bruhanje.

Prvi antraciklinski antibiotik, ki so ga odkrili, je bil daunorubicin, ki ga proizvaja bakterija Streptomyces peucetius, vrsta aktinobacterij. Nedolgo za tem so razvili doksorubicin, nato so sledile še druge sorodne učinkovine.[2] V zadnjem času so na trgu tudi antraciklini, vgrajeni v liposome, kar zmanjša njihove neželene učinke.

Primeri učinkovin

Available agents include:

Mehanizem delovanja

Antraciklini delujejo na tri načine:

  1. Zavrejo podvojevanje DNK in sintezo RNK, ker se interkelirajo med bazne pare v DNK in RNK. Zato preprečujejo hitro delitev rakavih (in tudi drugih) celic.[5]
  2. Zavrejo delovanje encima topoiosomeraza II in tako preprečijo relaksacijo dodatno zvite DNK in s tem prepisovanje in podvojevanje DNK.
  3. Povzročijo tvorbo prostih kisikovih radikalov, ki poškodujejo DNK in celične membrane.[5]

Reference

  1. http://www.cancer.gov/templates/db_alpha.aspx?CdrID=44916
  2. 2,0 2,1 Weiss RB (1992). »The anthracyclines: will we ever find a better doxorubicin?«. Semin. Oncol. 19 (6): 670–86. PMID 1462166. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |month= (pomoč)
  3. Minotti G, Menna P, Salvatorelli E, Cairo G, Gianni L (2004). »Anthracyclines: molecular advances and pharmacologic developments in antitumor activity and cardiotoxicity«. Pharmacol. Rev. 56 (2): 185–229. doi:10.1124/pr.56.2.6. PMID 15169927. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |month= (pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  4. Peng X, Chen B, Lim CC, Sawyer DB (2005). »The cardiotoxicology of anthracycline chemotherapeutics: translating molecular mechanism into preventative medicine«. Mol. Interv. 5 (3): 163–71. doi:10.1124/mi.5.3.6. PMID 15994456. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |month= (pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  5. 5,0 5,1 Takimoto CH, Calvo E. "Principles of Oncologic Pharmacotherapy" in Pazdur R, Wagman LD, Camphausen KA, Hoskins WJ (Eds) Cancer Management: A Multidisciplinary Approach. 11 ed. 2008.