Jedrsko vojskovanje: Razlika med redakcijama
Nova stran: '''Jedrsko vojskovanje''' je vrsta vojaškega spopada, v katerem se uporabi jedrsko orožje. Zaradi izredne moči jedrskega orožja in dolgoročnih posledic ([[radioak... |
mBrez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Jedrsko vojskovanje''' je vrsta [[vojska|vojaškega]] [[spopad]]a, v katerem se uporabi [[jedrsko orožje]]. Zaradi izredne moči jedrskega orožja in dolgoročnih posledic ([[radioaktivnost]], onesnaženje, [[jedrska zima]]), ki bi lahko ogrozile obstoj civilizacije, je pojav jedrskega orožja spremenil ravnovesje moči in tako narekoval odnose med državami. |
'''Jedrsko vojskovanje''' je vrsta [[vojska|vojaškega]] [[spopad]]a, v katerem se uporabi [[jedrsko orožje]]. Zaradi izredne moči jedrskega orožja in dolgoročnih posledic ([[radioaktivnost]], onesnaženje, [[jedrska zima]]), ki bi lahko ogrozile obstoj civilizacije, je pojav jedrskega orožja spremenil ravnovesje moči in tako narekoval odnose med državami. |
||
Zgodovina jedrskega bojevanja sega na konec [[Druga_svetovna_vojna|2. svetovne vojne]], ko so [[Združene države Amerike|ZDA]] odvrgle atomski bombi na [[Japonska|japonski]] mesti [[Hirošima]] in [[Nagasaki]]. V obdobju [[hladna vojna|hladne vojne]] so jedrsko orožje razvile tudi [[Sovjetska zveza]], [[Velika Britanija]], [[Francija]], [[Kitajska]], v [[1970.|sedemdesetih letih]] prejšnjega stoletja pa tudi [[Indija]] in [[Pakistan]]. Po koncu hladne vojne je možnost jedrskega spopada med ZDA in SZ prenehala, povečala pa se je nevarnost uporabe jedrskega orožja v lokalnih konfliktih (npr. med Indijo in Pakistanom) ter nevarnost [[jedrski terorizem|jedrskega terorizma]]. |
Zgodovina jedrskega bojevanja sega na konec [[Druga_svetovna_vojna|2. svetovne vojne]], ko so [[Združene države Amerike|ZDA]] odvrgle atomski bombi na [[Japonska|japonski]] mesti [[Hirošima]] in [[Nagasaki]]. V obdobju [[hladna vojna|hladne vojne]] so jedrsko orožje razvile tudi [[Sovjetska zveza]], [[Velika Britanija]], [[Francija]], [[Kitajska]], v [[1970.|sedemdesetih letih]] prejšnjega stoletja pa tudi [[Indija]] in [[Pakistan]]. Med [[Kubanska kriza|kubansko krizo]] je bil svet najbližje jedrskemu spopadu. Po koncu hladne vojne je možnost jedrskega spopada med ZDA in SZ prenehala, povečala pa se je nevarnost uporabe jedrskega orožja v lokalnih konfliktih (npr. med Indijo in Pakistanom) ter nevarnost [[jedrski terorizem|jedrskega terorizma]]. |
||
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
{{Portal-Vojaštvo}} |
|||
[[Kategorija: Jedrsko orožje]] |
[[Kategorija: Jedrsko orožje]] |
||
[[Kategorija: Vojskovanje]] |
[[Kategorija: Vojskovanje]] |
||
[[Kategorija: Bojevanje]] |
[[Kategorija: Bojevanje]] |
||
[[Kategorija: Vrsta vojn]] |
|||
Redakcija: 08:48, 23. julij 2009
Jedrsko vojskovanje je vrsta vojaškega spopada, v katerem se uporabi jedrsko orožje. Zaradi izredne moči jedrskega orožja in dolgoročnih posledic (radioaktivnost, onesnaženje, jedrska zima), ki bi lahko ogrozile obstoj civilizacije, je pojav jedrskega orožja spremenil ravnovesje moči in tako narekoval odnose med državami.
Zgodovina jedrskega bojevanja sega na konec 2. svetovne vojne, ko so ZDA odvrgle atomski bombi na japonski mesti Hirošima in Nagasaki. V obdobju hladne vojne so jedrsko orožje razvile tudi Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija, Kitajska, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa tudi Indija in Pakistan. Med kubansko krizo je bil svet najbližje jedrskemu spopadu. Po koncu hladne vojne je možnost jedrskega spopada med ZDA in SZ prenehala, povečala pa se je nevarnost uporabe jedrskega orožja v lokalnih konfliktih (npr. med Indijo in Pakistanom) ter nevarnost jedrskega terorizma.
Jedrsko odvračanje
Jedrsko odvračanje temelji na predpostavki, da bi stran, ki bi izvedla prvi napad z jedrskim orožjem, doživela povračilni jedrski napad in s tem povezane posledice. Ravno strah pred posledicami jedrskega bojevanja je skozi celotno zgodovino skrbel, da nobena od držav z jedrskim orožjem ni uporabila jedrskega orožja, ravno tako pa so bili razviti različni varnostni mehanizmi za zaščito jedrskega orožja.
Jedrsko odvračanje je učinkovito, če proti jedrskemu napadu ni obrambe ali zaklonišč. Princip lahko odpove v primeru učinkovitega prvega napada, ki uniči nasprotnikove možnosti za povračilni napad (npr. z uporabo podmorniških izstrelkov ali prikritim vnosom jedrskega orožja v ciljno državo) ali pojava učinkovite obrambe pred balističnimi izstrelki, ki bi omogočila prvi napad brez strahu pred povračilnim napadom.
