Reynoldsovo število: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Reynoldsovo števílo''' ''[réjnoldsovo ~]'' (označba '''Re''') je [[brezrazsežno število|brezrazsežno]] [[število]], s katerim v [[mehanika tekočin|mehaniki tekočin]] označimo tok [[tekočina|tekočin]]. Določeno je kot razmerje, pri katerem v števcu nastopa zmnožek značilne [[dolžina|dolžine]] v prečnem prerezu ''l'' (npr. [[premer]]a krogle, ki se giblje v tekočini, ali premera cevi, po kateri teče tekočina), [[gostota]] tekočine &rho; in povprečna [[hitrost]] gibanja tekočine ''v''<sub>s</sub>, v imenovalcu pa (absolutna) [[viskoznost|dinamična viskoznost]] &eta;:
'''Reynoldsovo števílo''' [réjnoldsovo ~] (označba '''Re''') je [[brezrazsežno število|brezrazsežno]] [[število]], s katerim v [[mehanika tekočin|mehaniki tekočin]] označimo tok [[tekočina|tekočin]]. Določeno je kot razmerje, pri katerem v števcu nastopa zmnožek značilne [[dolžina|dolžine]] v prečnem prerezu ''l'' (npr. [[premer]]a krogle, ki se giblje v tekočini, ali premera cevi, po kateri teče tekočina), [[gostota]] tekočine &rho; in povprečna [[hitrost]] gibanja tekočine ''v''<sub>s</sub>, v imenovalcu pa (absolutna) [[viskoznost|dinamična viskoznost]] &eta;:


:<math>\textrm{Re}=\frac{l\rho v_{s}}{\eta}</math>
: <math> \textrm{Re}=\frac{l\rho v_{s}}{\eta} \!\, . </math>


Če definiramo [[kinematična viskoznost|kinematično viskoznost]] ''&nu;'' = ''&eta;''/''&rho;'', lahko Reynoldsovo število zapišemo kot
Če definiramo [[kinematična viskoznost|kinematično viskoznost]] ''&nu;'' = ''&eta;''/''&rho;'', lahko Reynoldsovo število zapišemo kot


:<math>\textrm{Re}=\frac{l v_{s}}{\nu}</math>
: <math> \textrm{Re}=\frac{l v_{s}}{\nu} \!\, . </math>


Reynoldsovo število je kriterij, s katerim lahko napovemo, ali bo tok tekočine [[laminarni tok|laminaren]] ali [[turbulentni tok|turbulenten]]. V režimu laminarnega toka velja [[linearni zakon upora]], v režimu turbulentnega toka pa [[kvadratni zakon upora]]. Za gibanje [[krogla|krogle]] v tekočini velja, da ga lahko opišemo z linearnim zakonom upora pri Re < 0,5 in s kvadratnim, če velja Re > 1000. V vmesnem območju ne velja noben od omenjenih približkov. Za tok tekočine po ceveh se ocenjuje, da je laminaren pri Re < 2300 in turbulenten pri Re > 2300.
Reynoldsovo število je kriterij, s katerim lahko napovemo, ali bo tok tekočine [[laminarni tok|laminaren]] ali [[turbulentni tok|turbulenten]]. V režimu laminarnega toka velja [[linearni zakon upora]], v režimu turbulentnega toka pa [[kvadratni zakon upora]]. Za gibanje [[krogla|krogle]] v tekočini velja, da ga lahko opišemo z linearnim zakonom upora pri Re < 0,5 in s kvadratnim, če velja Re > 1000. V vmesnem območju ne velja noben od omenjenih približkov. Za tok tekočine po ceveh se ocenjuje, da je laminaren pri Re < 2300 in turbulenten pri Re > 2300.
Vrstica 15: Vrstica 15:
Dva tokova z enakima Reynoldsovima številoma in enako geometrijo sta podobna. Za tok v modelu in za resnični tok v določenih [[točka]]h velja:
Dva tokova z enakima Reynoldsovima številoma in enako geometrijo sta podobna. Za tok v modelu in za resnični tok v določenih [[točka]]h velja:


:<math> Re^{\star} = Re \; , \quad\quad {p^{\star}\over \rho^{\star} {v^{\star}}^{2}} = {p\over \rho v^{2}} \; . </math>
: <math> \textrm{Re}^{\star} = \textrm{Re} \; , \quad\quad {p^{\star}\over \rho^{\star} {v^{\star}}^{2}} = {p\over \rho v^{2}} \!\, . </math>


Količine označene z * veljajo ta tok okoli modela, brez oznake pa za resnični tok. To je uporabno za preskuse s približnimi modeli v [[vodni kanal|vodnem kanalu]] ali v [[vetrovnik]]u, kjer dobimo podatke o resničnem toku. V dveh podobnih [[stisljiv tok|stisljivih tokovih]] morata biti enaki tudi pripadajoči [[Machovo število|Machovi števili]].
Količine označene z * veljajo ta tok okoli modela, brez oznake pa za resnični tok. To je uporabno za preskuse s približnimi modeli v [[vodni kanal|vodnem kanalu]] ali v [[vetrovnik]]u, kjer dobimo podatke o resničnem toku. V dveh podobnih [[stisljiv tok|stisljivih tokovih]] morata biti enaki tudi pripadajoči [[Machovo število|Machovi števili]].



== Glej tudi ==
== Glej tudi ==


* [[Grasshofovo število]],
* [[Grasshofovo število]]
* [[Navier-Stokesove enačbe]],
* [[Navier-Stokesove enačbe]]
* [[Nusseltovo število]],
* [[Nusseltovo število]]
* [[Pécletovo število]],
* [[Pécletovo število]]
* [[Poiseuillov zakon]],
* [[Poiseuillov zakon]]
* [[Prandtlovo število]].
* [[Prandtlovo število]]


[[Kategorija:Mehanika tekočin]]
[[Kategorija:Mehanika tekočin]]



[[ar:رقم رينولدز]]
[[ar:رقم رينولدز]]

Redakcija: 14:57, 24. junij 2009

Reynoldsovo števílo [réjnoldsovo ~] (označba Re) je brezrazsežno število, s katerim v mehaniki tekočin označimo tok tekočin. Določeno je kot razmerje, pri katerem v števcu nastopa zmnožek značilne dolžine v prečnem prerezu l (npr. premera krogle, ki se giblje v tekočini, ali premera cevi, po kateri teče tekočina), gostota tekočine ρ in povprečna hitrost gibanja tekočine vs, v imenovalcu pa (absolutna) dinamična viskoznost η:

Če definiramo kinematično viskoznost ν = η/ρ, lahko Reynoldsovo število zapišemo kot

Reynoldsovo število je kriterij, s katerim lahko napovemo, ali bo tok tekočine laminaren ali turbulenten. V režimu laminarnega toka velja linearni zakon upora, v režimu turbulentnega toka pa kvadratni zakon upora. Za gibanje krogle v tekočini velja, da ga lahko opišemo z linearnim zakonom upora pri Re < 0,5 in s kvadratnim, če velja Re > 1000. V vmesnem območju ne velja noben od omenjenih približkov. Za tok tekočine po ceveh se ocenjuje, da je laminaren pri Re < 2300 in turbulenten pri Re > 2300.

Reynoldsovo število je imenovano v čast angleškemu inženirju in fiziku Osbournu Reynoldsu (1842-1912) in njegovemu delu v hidrodinamiki in hidravliki.

Podobnost tokov

Dva tokova z enakima Reynoldsovima številoma in enako geometrijo sta podobna. Za tok v modelu in za resnični tok v določenih točkah velja:

Količine označene z * veljajo ta tok okoli modela, brez oznake pa za resnični tok. To je uporabno za preskuse s približnimi modeli v vodnem kanalu ali v vetrovniku, kjer dobimo podatke o resničnem toku. V dveh podobnih stisljivih tokovih morata biti enaki tudi pripadajoči Machovi števili.

Glej tudi