Prirodopis: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 13:57, 5. junij 2009

Prirodopis oz. prirodoslovje (lat. Historia Naturalis) je od 17. do 19. stoletja označeval vedo o naravi in naravnih pojavih. Glavne definicije vključujejo raziskovanje neživih (mineralogija) in živih bitij (botanika, zoologija, somatologija), pogosto ga razširjajo še na predmetna področja današnje paleontologije, ekologije, geologije, včasih pa celo astronomije, fizike in meteorologije.

Prirodopis je kot splošna kategorija pokrival vsakršno tedanjo znanstveno obravnavo narave, čeprav dolgo časa ni bil uveljavljena samostojna disciplina (ki bi jo denimo poučevali na univerzah). V tem smislu je bil poglavitni kriterij razlikovanje glede na politično ali cerkveno zgodovino. Takšna obširna oznaka se še danes uporablja za muzeje ali društva (npr. Prirodoslovni muzej Slovenije, Prirodoslovno društvo Slovenije). Bolj natančna določitev prirodopisa pa zoperstavlja njegov pretežno deskriptivni značaj tedanji filozofiji narave, ki si je kot cilj zastavljala razlago pojavov.

Živahni razvoj znanosti in znanstvenih metod v 19. stoletju je s seboj prinesel vrsto novih disciplin, ki so počasi izpodrivale stare. Vzporedno s tem, se je prirodopis kot generični termin umikal terminu naravoslovje. V Sloveniji se je kot šolski predmet ohranil vse do polovice 20. stoletja.

Ta članek o znanosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Redakcija: 13:54, 5. junij 2009 uredi Lynxmb (pogovor \| prispevki) 1.755 urejanj mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:57, 5. junij 2009 uredi razveljavi Lynxmb (pogovor \| prispevki) 1.755 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	'''Prirodopis''' oz. '''prirodoslovje''' (lat. ''Historia Naturalis'') je od 17. do 19. stoletja označeval [[veda\|vedo]] o naravi in naravnih pojavih. Glavne definicije vključujejo raziskovanje neživih (mineralogija) in [[organizem\|živih bitij]] (botanika, zoologija, somatologija~~<ref>veda o človeškem telesu</ref>~~), pogosto ga razširjajo še na predmetna področja današnje [[paleontologija\|paleontologije]], [[ekologija\|ekologije]], [[geologija\|geologije]], včasih pa celo [[astronomija\|astronomije]], [[fizika\|fizike]] in [[meteorologija\|meteorologije]].		'''Prirodopis''' oz. '''prirodoslovje''' (lat. ''Historia Naturalis'') je od 17. do 19. stoletja označeval [[veda\|vedo]] o naravi in naravnih pojavih. Glavne definicije vključujejo raziskovanje neživih (mineralogija) in [[organizem\|živih bitij]] (botanika, zoologija, [[somatologija]]), pogosto ga razširjajo še na predmetna področja današnje [[paleontologija\|paleontologije]], [[ekologija\|ekologije]], [[geologija\|geologije]], včasih pa celo [[astronomija\|astronomije]], [[fizika\|fizike]] in [[meteorologija\|meteorologije]].

	Prirodopis je kot splošna kategorija pokrival vsakršno tedanjo znanstveno obravnavo narave, čeprav dolgo časa ni bil uveljavljena samostojna disciplina (ki bi jo denimo poučevali na univerzah). V tem smislu je bil poglavitni kriterij razlikovanje glede na politično ali cerkveno zgodovino. Takšna obširna oznaka se še danes uporablja za muzeje ali društva (npr. [[Prirodoslovni muzej Slovenije]], [[Prirodoslovno društvo Slovenije]]). Bolj natančna določitev prirodopisa pa zoperstavlja njegov pretežno deskriptivni značaj tedanji [[filozofija narave\|filozofiji narave]], ki si je kot cilj zastavljala ''razlago'' pojavov.		Prirodopis je kot splošna kategorija pokrival vsakršno tedanjo znanstveno obravnavo narave, čeprav dolgo časa ni bil uveljavljena samostojna disciplina (ki bi jo denimo poučevali na univerzah). V tem smislu je bil poglavitni kriterij razlikovanje glede na politično ali cerkveno zgodovino. Takšna obširna oznaka se še danes uporablja za muzeje ali društva (npr. [[Prirodoslovni muzej Slovenije]], [[Prirodoslovno društvo Slovenije]]). Bolj natančna določitev prirodopisa pa zoperstavlja njegov pretežno deskriptivni značaj tedanji [[filozofija narave\|filozofiji narave]], ki si je kot cilj zastavljala ''razlago'' pojavov.