Topnost

Topnost je zmožnost substance, da se enakomerno porazdeli v drugih substancah.

Pojem topnost se nanaša na proces raztapljanja, ki je pogojen z močjo privlačnosti med molekulami. Kadar je neka snov dobro topna v nekem topilu, nastane raztopina. Pri tem segradniki ene faze porazdelijo med gradniki druge faze. To je mogoče le tedaj, ko se vezi med gradniki v topljencu in vezi med gradniki v topilu približno enako močne. Kakdar so te moči različne, do raztapljanja ne pride.

Med polarnimi molekulami nastajajo razmeroma močne vezi, zato je verjetneje, da se bo [polarna snov] topila v [polarnem topilu], med tem ko med nepolarnimi molekulami prevladujejo šibke vezi in bo [nepolarna snov] bolj topna v [nepolarnem topilu]. Na podlagi tega dejstva se je uveljavilo pravilo, ki pa ne drži vselej: podobno se topi v podobnem.

Na topnost vplivajo poleg narave topila še zunane okoliščine, zgradba snovi in geometrija, razvejanost verige, ionske interakcije,dipol -dipol interakcije, ter molska masa topljenca.

Topnost neznane organske spojine najprej ocenimo v vodi, 95% etanolu in heksanu. Spojinam, ki so netopne ali slabo topne v vodi, ocenjujemo topnost v 5% raztopini natrijevega hidroksida in 5% raztopini klorovodikove kisline.