Topnost: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
Pojem [[topnost]] se nanaša na proces [[raztapljanja]], ki je pogojen z močjo privlačnosti med molekulami. Kadar je neka snov dobro topna v nekem [[topilu]], nastane [[raztopina]]. Pri tem se[[ gradniki]] ene faze porazdelijo med gradniki druge faze. To je mogoče le tedaj, ko se vezi med gradniki v topljencu in vezi med gradniki v topilu približno enako močne. Kakdar so te moči različne, do raztapljanja ne pride. |
Pojem [[topnost]] se nanaša na proces [[raztapljanja]], ki je pogojen z močjo privlačnosti med molekulami. Kadar je neka snov dobro topna v nekem [[topilu]], nastane [[raztopina]]. Pri tem se[[ gradniki]] ene faze porazdelijo med gradniki druge faze. To je mogoče le tedaj, ko se vezi med gradniki v topljencu in vezi med gradniki v topilu približno enako močne. Kakdar so te moči različne, do raztapljanja ne pride. |
||
Med polarnimi molekulami nastajajo razmeroma močne vezi, zato je verjetneje, da se bo [polarna snov] topila v [polarnem topilu], med tem ko med nepolarnimi molekulami prevladujejo šibke vezi in bo [nepolarna snov] bolj topna v [nepolarnem topilu]. Na podlagi tega dejstva se je uveljavilo pravilo, ki pa ne drži vselej: podobno se topi v podobnem. |
|||
Na topnost vplivajo poleg narave topila še zunane okoliščine, zgradba snovi in geometrija, razvejanost verige, ionske interakcije,dipol -dipol interakcije, ter molska masa topljenca. |
|||
Topnost neznane organske spojine najprej ocenimo v vodi, 95% etanolu in heksanu. spojine, ki so netopne ali slabo topne v vodi |
|||
Redakcija: 19:47, 4. junij 2009
Topnost je zmožnost substance, da se enakomerno porazdeli v drugih substancah.
Pojem topnost se nanaša na proces raztapljanja, ki je pogojen z močjo privlačnosti med molekulami. Kadar je neka snov dobro topna v nekem topilu, nastane raztopina. Pri tem segradniki ene faze porazdelijo med gradniki druge faze. To je mogoče le tedaj, ko se vezi med gradniki v topljencu in vezi med gradniki v topilu približno enako močne. Kakdar so te moči različne, do raztapljanja ne pride.
Med polarnimi molekulami nastajajo razmeroma močne vezi, zato je verjetneje, da se bo [polarna snov] topila v [polarnem topilu], med tem ko med nepolarnimi molekulami prevladujejo šibke vezi in bo [nepolarna snov] bolj topna v [nepolarnem topilu]. Na podlagi tega dejstva se je uveljavilo pravilo, ki pa ne drži vselej: podobno se topi v podobnem.
Na topnost vplivajo poleg narave topila še zunane okoliščine, zgradba snovi in geometrija, razvejanost verige, ionske interakcije,dipol -dipol interakcije, ter molska masa topljenca.
Topnost neznane organske spojine najprej ocenimo v vodi, 95% etanolu in heksanu. spojine, ki so netopne ali slabo topne v vodi