François Villon: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 49: Vrstica 49:
[[Kategorija:Rojeni 1431]]
[[Kategorija:Rojeni 1431]]


[[Kategorija: Književnost]]
[[Kategorija: Književniki]]

Redakcija: 16:19, 4. junij 2009

Portret
RojstvoFrançois de Montcorbier
1431[1]
Pariz[1][2]
Smrt1463[3]
Francija
Državljanstvo Kraljestvo Francija
Poklicpesnik, besedilopisec, pisatelj

François Villon [Fransoa Vijon], pravo ime François de Montcorbier, fr., pesnik, * [[1431], Pariz, † nezn.


Življenje in delo

François de Montcorbier se je rodil v Parizu leta 1431. Oče mu je umrl zelo zgodaj. Ostal je sam z materjo, ki ji je pozneje posvetil nekaj svojih najpomembnejših balad. Skrb zanj je prevzel duhovnik Guillaume de Villon, po katerem je mladi François prevzel priimek, in ki ga je poslal študirat na fakulteto za umetnosti. Tam je Villon diplomiral, a se je njegova študijska pot kmalu prekinila zaradi neredov na univerzi. Diplomirancev je bilo namreč preveč, svoje pa je dodala še revščina, ki je bila posledica nedavno končane stoletne vojne.

Leta 1455 je bil Villon vpleten v prepir, v katerem je smrtno ranil nekega župnika. Natančni razlogi tega spora niso znani, vendar je moral Villon pobegniti iz Pariza, kamor se je vrnil leto kasneje, ko je bil oproščem. Kljub temu se je zopet zapletel v zlikovstva, sodeloval naj bi pri vlomu in kraji v Navarskem kolegiju. Ponovno je pobegnil iz Pariza. Pred begom je napisal delo Lais ali Mali testament, ki naj bi bilo poslovilno darilo prijateljem. V tem času naj bi Villon doživljal tudi nesrečno ljubezen.

Okoli leta 1457 je prišel na dvor Karla Orleanskega, kjer je napisal veliko pesmi in balad. Toda leta 1458 je bil odslovljen, saj so ga obtožili laži in stremuštva. Verjetno je kmalu zatem zapustil dvor, kjer ni bil več zaželjen.

Izgubile so se vse sledi o njem, vse do leta 1461, ko je bil iz neznanih razlogov zaprt v kraju Mehun. Verjetno je tu napisal še nekaj balad. Nakaj mesecev zatem je bil izpuščen. Napisal je dve baladi, eno v čast kralju, drugo pa Karlu Orleanskemu, v upanju, da bi bil sprejet na dvor. Vendar sta ga oba ignorirala. Vrnil se je v Pariz, kjer je napisal svoje glavno delo, Veliki testament. Leta 1462 je bil aretiran zaradi kraje. V zameno za obljubo, da bo škodo povrnil, so ga izpustili. Spet se je zapletel v prepir in spet so ga aretirali. Kot nepopravljivega zločinca so ga obsodili na desetletno izgnanstvo iz Pariza. Od takrat, to je, od leta 1463, so se sledi za njim popolnoma izgubile.

Navedki

Glej tudi

Viri

Osnova članka je nastala v okviru proseminarskega dela pri predmetu Svetovna književnost, l. 2009, na FHŠ Koper. Avtorica: Vida Forčič.

Opombe in reference

  1. 1,0 1,1 Record #118627066 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. Archivio Storico Ricordi — 1808.
  3. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.

Literatura

Zunanje povezave