Nikomah: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m Leta 0 ni bilo nikoli |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Nikomah''', grški [[matematik]] in [[filozof]], okoli [[ |
'''Nikomah''', grški [[matematik]] in [[filozof]], okoli [[1]], [[Herada]], rimska [[Sirija]], (sedaj Jaraš, [[Jordanija]]). |
||
Nikomah je bil novopitagorejec. V svoji filozofiji [[število|števil]] je zastopal zamisel vnaprejšnjega (apriornega) obstoja števil v duhu stvarnika. Njegova [[filozofija]] je bila svojevrstna sinteza [[Platon]]ove in [[Filon]]ove filozofije. V njegovi tedaj zelo vplivni knjigi ''Uvod v aritmetiko'' (''Introductio Arithmetica (Arithmeticae)'') je prvič v zgodovini grške [[matematika|matematike]] [[aritmetika|aritmetiko]] obravnaval neodvisno od [[geometrija|geometrije]]. Knjiga večinoma obravnava ista vprašanja kot aritmetične knjige [[Evklid]]ovih ''Elementov'', toda medtem ko je Evklid predstavljal števila z [[daljica]]mi, je Nikomah uporabljal aritmetično pisavo, navaden jezik pa le, kadar je bilo potrebno izraziti nedoločena števila. Njegovo obravnavanje [[mnogokotniško stevilo|mnogokotniških]] in piramidnih števil je vplivalo na srednjeveško matematiko, posebno z izročilom [[Boetij]]a, ki je prevedel v [[latinščina|latinščino]] njegovo aritmetiko. V svoji knjigi je Nikomah navedel štiri tedaj znana [[popolno število|popolna števila]]. |
Nikomah je bil novopitagorejec. V svoji filozofiji [[število|števil]] je zastopal zamisel vnaprejšnjega (apriornega) obstoja števil v duhu stvarnika. Njegova [[filozofija]] je bila svojevrstna sinteza [[Platon]]ove in [[Filon]]ove filozofije. V njegovi tedaj zelo vplivni knjigi ''Uvod v aritmetiko'' (''Introductio Arithmetica (Arithmeticae)'') je prvič v zgodovini grške [[matematika|matematike]] [[aritmetika|aritmetiko]] obravnaval neodvisno od [[geometrija|geometrije]]. Knjiga večinoma obravnava ista vprašanja kot aritmetične knjige [[Evklid]]ovih ''Elementov'', toda medtem ko je Evklid predstavljal števila z [[daljica]]mi, je Nikomah uporabljal aritmetično pisavo, navaden jezik pa le, kadar je bilo potrebno izraziti nedoločena števila. Njegovo obravnavanje [[mnogokotniško stevilo|mnogokotniških]] in piramidnih števil je vplivalo na srednjeveško matematiko, posebno z izročilom [[Boetij]]a, ki je prevedel v [[latinščina|latinščino]] njegovo aritmetiko. V svoji knjigi je Nikomah navedel štiri tedaj znana [[popolno število|popolna števila]]. |
||
Redakcija: 23:43, 27. september 2003
Nikomah, grški matematik in filozof, okoli 1, Herada, rimska Sirija, (sedaj Jaraš, Jordanija).
Nikomah je bil novopitagorejec. V svoji filozofiji števil je zastopal zamisel vnaprejšnjega (apriornega) obstoja števil v duhu stvarnika. Njegova filozofija je bila svojevrstna sinteza Platonove in Filonove filozofije. V njegovi tedaj zelo vplivni knjigi Uvod v aritmetiko (Introductio Arithmetica (Arithmeticae)) je prvič v zgodovini grške matematike aritmetiko obravnaval neodvisno od geometrije. Knjiga večinoma obravnava ista vprašanja kot aritmetične knjige Evklidovih Elementov, toda medtem ko je Evklid predstavljal števila z daljicami, je Nikomah uporabljal aritmetično pisavo, navaden jezik pa le, kadar je bilo potrebno izraziti nedoločena števila. Njegovo obravnavanje mnogokotniških in piramidnih števil je vplivalo na srednjeveško matematiko, posebno z izročilom Boetija, ki je prevedel v latinščino njegovo aritmetiko. V svoji knjigi je Nikomah navedel štiri tedaj znana popolna števila.