Sestrunj: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: en:Sestrunj (island), nn:Sestrunj
m robot Dodajanje: de:Sestrunj, it:Sestrugno, no:Sestrunj; kozmetične spremembe
Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Slika:Croatia - Sestrunj.PNG|thumb|180px|Sestrunj - lega otoka]]
[[Slika:Croatia - Sestrunj.PNG|thumb|180px|Sestrunj - lega otoka]]
[[Slika:Sestrunj satelite.gif|thumb|180px|Sestrunj - satelitska slika]]
[[Slika:Sestrunj satelite.gif|thumb|180px|Sestrunj - satelitska slika]]
'''Sestrunj''' je [[otok]] in istoimensko [[naselje]] na otoku, v [[Zadar|Zadarskem]] [[arhipelag]]u, na [[hrvaška|hrvaškem]] delu [[Jadran]]a.
'''Sestrunj''' je [[otok]] in istoimensko [[naselje]] na otoku, v [[Zadar]]skem [[arhipelag]]u, na [[hrvaška|hrvaškem]] delu [[Jadran]]a.


Otok, na katerem stojita dva [[svetilnik]]a, ima površino 15,12 [[km²]], dolžina [[obala|obale]] meri 29,345 [[km]]. Najvišji [[topografski vrh|vrh]] ''Sridnji'' (v starejši literaturi tudi ''Obručar'') doseže višino 185 [[mnm]], in se nadaljuje proti jugovzhodu z dvama nizoma nižjih [[apnenec|apnenčastih]] [[grič]]ev. Večina otoka prekriva [[makija]] in nizek [[gozd]]. Na razgibani [[jug|južni]] [[obala|obali]] sta dva večja [[zaliv]]a: ''Dumbočica in Kablin'', na severozahodni obali pa ''Hrvatin''. Edino naselje ''Sestrunj'' leži v notranjosti otoka. Otok ''Sestrunj'' leži med otoki [[Ugljan]], [[Rivanj]] in [[Dugi otok|Dugim otokom]]. Prebivalci se največ ukvarjajo z [[ribolov]]om.
Otok, na katerem stojita dva [[svetilnik]]a, ima površino 15,12 [[km²]], dolžina [[obala|obale]] meri 29,345 [[km]]. Najvišji [[topografski vrh|vrh]] ''Sridnji'' (v starejši literaturi tudi ''Obručar'') doseže višino 185 [[mnm]], in se nadaljuje proti jugovzhodu z dvama nizoma nižjih [[apnenec|apnenčastih]] [[grič]]ev. Večina otoka prekriva [[makija]] in nizek [[gozd]]. Na razgibani [[jug|južni]] [[obala|obali]] sta dva večja [[zaliv]]a: ''Dumbočica in Kablin'', na severozahodni obali pa ''Hrvatin''. Edino naselje ''Sestrunj'' leži v notranjosti otoka. Otok ''Sestrunj'' leži med otoki [[Ugljan]], [[Rivanj]] in [[Dugi otok|Dugim otokom]]. Prebivalci se največ ukvarjajo z [[ribolov]]om.
Vrstica 8: Vrstica 8:
Najbližje [[mesto]] na [[kopno|kopnem]] je [[Zadar]], s katerim je otok poveza s [[trajekt]]no linijo. Otočani si prizadevajo razviti [[turizem]], pri čemer jim izdatno pomagajo domači [[izseljenec|izseljenci]] v [[Združene države Amerike|ZDA]].
Najbližje [[mesto]] na [[kopno|kopnem]] je [[Zadar]], s katerim je otok poveza s [[trajekt]]no linijo. Otočani si prizadevajo razviti [[turizem]], pri čemer jim izdatno pomagajo domači [[izseljenec|izseljenci]] v [[Združene države Amerike|ZDA]].


Otok se v starih listinah prvič omenja v 10. stol. pod [[ime|imenom]] '''''Estuin'''''. Vrsto [[stoletje|stoletij]] je bil v [[posest|lasti]] [[italija|italijanskih]] [[fevdalec|fevdalcev]], vse dokler ga okoli 30 domačih [[kmet|kmetov]] ni odkupilo. Na otoku, nad naseljem na griču G''račinica'' je ohranjenih precej [[grob|grobov]] iz obdobja [[Iliri|Ilirov]], na jugovzhodni strani otka na griču ''Gračina'' pa so ohranjeni grobovi v obliki kamenitih [[gomila|gomil]].
Otok se v starih listinah prvič omenja v 10. stol. pod [[ime]]nom '''''Estuin'''''. Vrsto [[stoletje|stoletij]] je bil v [[posest|lasti]] [[italija]]nskih [[fevdalec|fevdalcev]], vse dokler ga okoli 30 domačih [[kmet]]ov ni odkupilo. Na otoku, nad naseljem na griču G''račinica'' je ohranjenih precej [[grob]]ov iz obdobja [[Iliri|Ilirov]], na jugovzhodni strani otka na griču ''Gračina'' pa so ohranjeni grobovi v obliki kamenitih [[gomila|gomil]].


V zalivu ''Kablin'' je južni Sestrunjski pristan s tremi manjšimi okoli 20 m dolgimi [[pomol]]i. Globina morja v pristanu je 2,5 m, z zunanje strani pomola, ki je istočasno tudi [[valobran]] pa 2 m. Zaliv je odprt za jugovzhodne vetrove, sidrišče, ki pa je zaščiteno samo pred [[burja|burjo]], pa se nahaja okoli 400 m vzhono od pristana.
V zalivu ''Kablin'' je južni Sestrunjski pristan s tremi manjšimi okoli 20 m dolgimi [[pomol]]i. Globina morja v pristanu je 2,5 m, z zunanje strani pomola, ki je istočasno tudi [[valobran]] pa 2 m. Zaliv je odprt za jugovzhodne vetrove, sidrišče, ki pa je zaščiteno samo pred [[burja|burjo]], pa se nahaja okoli 400 m vzhono od pristana.
Vrstica 26: Vrstica 26:


{{hr-geo-stub}}
{{hr-geo-stub}}

[[Kategorija:Otoki Dalmacije]]
[[Kategorija:Otoki Dalmacije]]


[[de:Sestrunj]]
[[en:Sestrunj (island)]]
[[en:Sestrunj (island)]]
[[hr:Sestrunj]]
[[hr:Sestrunj]]
[[it:Sestrugno]]
[[nn:Sestrunj]]
[[nn:Sestrunj]]
[[no:Sestrunj]]

Redakcija: 02:07, 25. maj 2009

Koordinati: Sestrunj 44°09′06″N, 15°00′01″E

Sestrunj - lega otoka
Sestrunj - satelitska slika

Sestrunj je otok in istoimensko naselje na otoku, v Zadarskem arhipelagu, na hrvaškem delu Jadrana.

Otok, na katerem stojita dva svetilnika, ima površino 15,12 km², dolžina obale meri 29,345 km. Najvišji vrh Sridnji (v starejši literaturi tudi Obručar) doseže višino 185 mnm, in se nadaljuje proti jugovzhodu z dvama nizoma nižjih apnenčastih gričev. Večina otoka prekriva makija in nizek gozd. Na razgibani južni obali sta dva večja zaliva: Dumbočica in Kablin, na severozahodni obali pa Hrvatin. Edino naselje Sestrunj leži v notranjosti otoka. Otok Sestrunj leži med otoki Ugljan, Rivanj in Dugim otokom. Prebivalci se največ ukvarjajo z ribolovom.

Najbližje mesto na kopnem je Zadar, s katerim je otok poveza s trajektno linijo. Otočani si prizadevajo razviti turizem, pri čemer jim izdatno pomagajo domači izseljenci v ZDA.

Otok se v starih listinah prvič omenja v 10. stol. pod imenom Estuin. Vrsto stoletij je bil v lasti italijanskih fevdalcev, vse dokler ga okoli 30 domačih kmetov ni odkupilo. Na otoku, nad naseljem na griču Gračinica je ohranjenih precej grobov iz obdobja Ilirov, na jugovzhodni strani otka na griču Gračina pa so ohranjeni grobovi v obliki kamenitih gomil.

V zalivu Kablin je južni Sestrunjski pristan s tremi manjšimi okoli 20 m dolgimi pomoli. Globina morja v pristanu je 2,5 m, z zunanje strani pomola, ki je istočasno tudi valobran pa 2 m. Zaliv je odprt za jugovzhodne vetrove, sidrišče, ki pa je zaščiteno samo pred burjo, pa se nahaja okoli 400 m vzhono od pristana.

Severni pristan naselja leži v zalivu Hrvatini in je odprt severnim vetrovom. Plovila tu lahko pristajajo za 20 m dolgim valobranom, kjer je globina morja 2 m, ali pa na kolenastem pomolu pri globini morja 1 m.

Zaliv Dumbočica je nenaseljen južnim vetrovom odprt zaliv, ki ima sidrišče pri globini morja 6 m. Manjša plovila se lahko privežejo za valobranom na manjšem ololi 15 m dolgem pomolu pri globini morja 1,5 m.

Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik, ki stoji v zalivu Kablin oddaja svetlobni sigmal: Z Bl 3s. Drugi svetilnik, ki stoji na vzhodni strani otoka ob Rivanjskem kanalu, pa oddaja svetlobni signal: B Bl(4) 15s. Nazivni domet svetilnika je 10 milj.

Glej tudi

Zunanje povezave