Zven: Razlika med redakcijama
m pp |
m dp/slog |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Zvèn''' je [[zvok|zvočni]] [[pojav]], ki nastane ob pravilnem in [[periodično nihanje|periodičnem]] [[nihanje|nihanju]] prožne [[snov]]i – [[struna|strune]], [[koža|kože]] ali [[opna|opne]], [[les]]ene ali [[kovina|kovinske]] plošče ali [[zrak|zračnega]] stebra. Z nihanjem ne oblikuje [[sinus]]ne [[matematična krivulja|krivulje]], zato ne nastane [[ton]], ampak obarvani tok – zven. Barva zvoka je tisto, zaradi česar ločimo enako visok zvok pri [[violina|violini]] od tistega pri [[flavta|flavti]]. Je osnovni [[glasba|glasbeni]] pojem. Barvo zvoka določa delež višjeharmonskih [[frekvenca|frekvenc]], ki jih lahko zaslišimo hkrati z danim [[ton]]om. Te frekvence imenujemo tudi [[alikvotni toni]]. Po vrsti razvrščene frekvence spominjajo na [[logaritem]]sko funkcijo, prvih 6 frekvenc pa tvori [[interval (glasba)|interval]]no razmerje [[dur]]ovega [[akord]]a (v spodnjem primeru: c-e-g). |
'''Zvèn''' je [[zvok|zvočni]] [[pojav]], ki nastane ob pravilnem in [[periodično nihanje|periodičnem]] [[nihanje|nihanju]] prožne [[snov]]i – [[struna|strune]], [[koža|kože]] ali [[opna|opne]], [[les]]ene ali [[kovina|kovinske]] plošče ali [[zrak|zračnega]] stebra. Z nihanjem ne oblikuje [[sinus]]ne [[matematična krivulja|krivulje]], zato ne nastane [[ton]], ampak obarvani tok – zven. Barva zvoka je tisto, zaradi česar ločimo enako visok zvok pri [[violina|violini]] od tistega pri [[flavta|flavti]]. Je osnovni [[glasba|glasbeni]] pojem. Barvo zvoka določa delež višjeharmonskih [[frekvenca|frekvenc]], ki jih lahko zaslišimo hkrati z danim [[ton]]om. Te frekvence imenujemo tudi [[alikvotni toni]]. Po vrsti razvrščene frekvence spominjajo na [[logaritem]]sko funkcijo, prvih 6 frekvenc pa tvori [[interval (glasba)|interval]]no razmerje [[dur]]ovega [[akord]]a (v spodnjem primeru: c-e-g). |
||
[[Slika:Alikvotni toni.JPG|810px|]] |
[[Slika:Alikvotni toni.JPG|810px|]] |
||
[[Spekter]] zvena je [[črtasti spekter|črtast]] z več sinusnimi sestavinami, katerih [[frekvenca|frekvence]] so [[celo število|celoštevilčni]] [[ |
[[Spekter]] zvena je [[črtasti spekter|črtast]] z več sinusnimi sestavinami, katerih [[frekvenca|frekvence]] so [[celo število|celoštevilčni]] [[mnogokratnik]]i frekvence [[osnovni ton|osnovnega tona]]. |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 14:09, 18. maj 2009
Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra. Z nihanjem ne oblikuje sinusne krivulje, zato ne nastane ton, ampak obarvani tok – zven. Barva zvoka je tisto, zaradi česar ločimo enako visok zvok pri violini od tistega pri flavti. Je osnovni glasbeni pojem. Barvo zvoka določa delež višjeharmonskih frekvenc, ki jih lahko zaslišimo hkrati z danim tonom. Te frekvence imenujemo tudi alikvotni toni. Po vrsti razvrščene frekvence spominjajo na logaritemsko funkcijo, prvih 6 frekvenc pa tvori intervalno razmerje durovega akorda (v spodnjem primeru: c-e-g).
Spekter zvena je črtast z več sinusnimi sestavinami, katerih frekvence so celoštevilčni mnogokratniki frekvence osnovnega tona.
