Lorentzeva sila: Razlika med redakcijama
m dp/+ktgr |
m dp/vektorji s puščico |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Lorentzova síla''' [lórencova ~] je [[sila]], ki deluje na [[električni naboj]] v [[električno polje|električnem]] in [[magnetno polje|magnetnem polju]]: |
'''Lorentzova síla''' [lórencova ~] je [[sila]], ki deluje na [[električni naboj]] v [[električno polje|električnem]] in [[magnetno polje|magnetnem polju]]: |
||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | Pri tem je <math>\vec\mathbf{F}</math> [[vektor (matematika)|vektor]] sile, ''e'' električni naboj, <math>\vec\mathbf{E}</math> vektor [[jakost električnega polja|jakosti električnega polja]], <math>\vec\mathbf{v}</math> vektor [[hitrost]]i, s katero se naboj giblje, <math>\vec\mathbf{B}</math> pa vektor [[gostota magnetnega polja|gostote magnetnega polja]]. |
||
⚫ | Električno polje v smeri gibanja nabitega delca tega [[pospešek|pospešuje]] ali zavira, električno polje v prečni smeri pa ga odklanja iz smeri. Prav tako delec odklanja tudi prečno magnetno polje, medtem ko magnetno polje v smeri gibanja delca na njegovo gibanje nima vpliva, saj je [[vektorski produkt]] dveh kolinearnih vektorjev enak nič. |
||
⚫ | Električno polje v smeri gibanja nabitega delca tega [[pospešek|pospešuje]] ali zavira, električno polje v prečni smeri pa ga odklanja iz smeri. Prav tako delec odklanja tudi prečno magnetno polje, medtem ko magnetno polje v smeri gibanja delca na njegovo gibanje nima vpliva, saj je [[vektorski produkt]] dveh [[kolinearnost|kolinearnih]] vektorjev enak [[nič]]. |
||
Lorentzova sila nosi ime po [[Nizozemci|nizozemskem]] [[fizik]]u [[Hendrik Antoon Lorentz|Hendriku Antoonu Lorentzu]]. |
Lorentzova sila nosi ime po [[Nizozemci|nizozemskem]] [[fizik]]u [[Hendrik Antoon Lorentz|Hendriku Antoonu Lorentzu]]. |
||
Vrstica 12: | Vrstica 13: | ||
V [[posebna teorija relativnosti|posebni teoriji relativnosti]] Lorentzovo silo nadomestimo s [[vektor četverec|četvercem]] Lorentzove sile: |
V [[posebna teorija relativnosti|posebni teoriji relativnosti]] Lorentzovo silo nadomestimo s [[vektor četverec|četvercem]] Lorentzove sile: |
||
: <math>F^\mu = e g^{\mu\nu} M^{\nu\rho} u^\rho \!\, </math> |
: <math> F^\mu = e g^{\mu\nu} M^{\nu\rho} u^\rho \!\, </math> |
||
Pri tem je ''e'' električni naboj, <math>g^{\mu\nu}</math> [[metrični tenzor]], <math>M^{\nu\rho}</math> [[antisimetričnost|antisimetrični]] [[tenzor elektromagnetnega polja]], <math>u^\rho</math> pa [[četverec hitrosti]]. Skladno z [[Einsteinov zapis|Einsteinovim zapisom]] seštevamo po indeksih [[tenzor]]ja, ki se v izrazu ponovijo. |
Pri tem je ''e'' električni naboj, <math>g^{\mu\nu}</math> [[metrični tenzor]], <math>M^{\nu\rho}</math> [[antisimetričnost|antisimetrični]] [[tenzor elektromagnetnega polja]], <math>u^\rho</math> pa [[četverec hitrosti]]. Skladno z [[Einsteinov zapis|Einsteinovim zapisom]] seštevamo po indeksih [[tenzor]]ja, ki se v izrazu ponovijo. |
Redakcija: 03:05, 1. maj 2009
Lorentzova síla [lórencova ~] je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju:
Pri tem je vektor sile, e električni naboj, vektor jakosti električnega polja, vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, pa vektor gostote magnetnega polja.
Električno polje v smeri gibanja nabitega delca tega pospešuje ali zavira, električno polje v prečni smeri pa ga odklanja iz smeri. Prav tako delec odklanja tudi prečno magnetno polje, medtem ko magnetno polje v smeri gibanja delca na njegovo gibanje nima vpliva, saj je vektorski produkt dveh kolinearnih vektorjev enak nič.
Lorentzova sila nosi ime po nizozemskem fiziku Hendriku Antoonu Lorentzu.
Relativistična oblika
V posebni teoriji relativnosti Lorentzovo silo nadomestimo s četvercem Lorentzove sile:
Pri tem je e električni naboj, metrični tenzor, antisimetrični tenzor elektromagnetnega polja, pa četverec hitrosti. Skladno z Einsteinovim zapisom seštevamo po indeksih tenzorja, ki se v izrazu ponovijo.
Literatura
- Janez Strnad, Fizika, 2. del: Elektrika, optika. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1978, str. 419. (COBISS)
- Janez Strnad, Fizika, 3. del: Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982, str. 79. (COBISS)