Lorentzeva sila: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp/+ktgr
m dp/vektorji s puščico
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Lorentzova síla''' [lórencova ~] je [[sila]], ki deluje na [[električni naboj]] v [[električno polje|električnem]] in [[magnetno polje|magnetnem polju]]:
'''Lorentzova síla''' [lórencova ~] je [[sila]], ki deluje na [[električni naboj]] v [[električno polje|električnem]] in [[magnetno polje|magnetnem polju]]:
:<math>\mathbf{F} = e (\mathbf{E} + \mathbf{v}\times\mathbf{B})</math>


: <math> \vec\mathbf{F} = e (\vec\mathbf{E} + \vec\mathbf{v} \times \vec\mathbf{B}) \!\, . </math>
Pri tem je '''F''' [[vektor (matematika)|vektor]] sile, ''e'' električni naboj, '''E''' vektor [[jakost električnega polja|jakosti električnega polja]], '''v''' vektor [[hitrost]]i, s katero se naboj giblje, '''B''' pa vektor [[gostota magnetnega polja|gostote magnetnega polja]].


Pri tem je <math>\vec\mathbf{F}</math> [[vektor (matematika)|vektor]] sile, ''e'' električni naboj, <math>\vec\mathbf{E}</math> vektor [[jakost električnega polja|jakosti električnega polja]], <math>\vec\mathbf{v}</math> vektor [[hitrost]]i, s katero se naboj giblje, <math>\vec\mathbf{B}</math> pa vektor [[gostota magnetnega polja|gostote magnetnega polja]].
Električno polje v smeri gibanja nabitega delca tega [[pospešek|pospešuje]] ali zavira, električno polje v prečni smeri pa ga odklanja iz smeri. Prav tako delec odklanja tudi prečno magnetno polje, medtem ko magnetno polje v smeri gibanja delca na njegovo gibanje nima vpliva, saj je [[vektorski produkt]] dveh kolinearnih vektorjev enak nič.

Električno polje v smeri gibanja nabitega delca tega [[pospešek|pospešuje]] ali zavira, električno polje v prečni smeri pa ga odklanja iz smeri. Prav tako delec odklanja tudi prečno magnetno polje, medtem ko magnetno polje v smeri gibanja delca na njegovo gibanje nima vpliva, saj je [[vektorski produkt]] dveh [[kolinearnost|kolinearnih]] vektorjev enak [[nič]].


Lorentzova sila nosi ime po [[Nizozemci|nizozemskem]] [[fizik]]u [[Hendrik Antoon Lorentz|Hendriku Antoonu Lorentzu]].
Lorentzova sila nosi ime po [[Nizozemci|nizozemskem]] [[fizik]]u [[Hendrik Antoon Lorentz|Hendriku Antoonu Lorentzu]].
Vrstica 12: Vrstica 13:
V [[posebna teorija relativnosti|posebni teoriji relativnosti]] Lorentzovo silo nadomestimo s [[vektor četverec|četvercem]] Lorentzove sile:
V [[posebna teorija relativnosti|posebni teoriji relativnosti]] Lorentzovo silo nadomestimo s [[vektor četverec|četvercem]] Lorentzove sile:


: <math>F^\mu = e g^{\mu\nu} M^{\nu\rho} u^\rho \!\, </math>
: <math> F^\mu = e g^{\mu\nu} M^{\nu\rho} u^\rho \!\, </math>


Pri tem je ''e'' električni naboj, <math>g^{\mu\nu}</math> [[metrični tenzor]], <math>M^{\nu\rho}</math> [[antisimetričnost|antisimetrični]] [[tenzor elektromagnetnega polja]], <math>u^\rho</math> pa [[četverec hitrosti]]. Skladno z [[Einsteinov zapis|Einsteinovim zapisom]] seštevamo po indeksih [[tenzor]]ja, ki se v izrazu ponovijo.
Pri tem je ''e'' električni naboj, <math>g^{\mu\nu}</math> [[metrični tenzor]], <math>M^{\nu\rho}</math> [[antisimetričnost|antisimetrični]] [[tenzor elektromagnetnega polja]], <math>u^\rho</math> pa [[četverec hitrosti]]. Skladno z [[Einsteinov zapis|Einsteinovim zapisom]] seštevamo po indeksih [[tenzor]]ja, ki se v izrazu ponovijo.

Redakcija: 03:05, 1. maj 2009

Lorentzova síla [lórencova ~] je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju:

Pri tem je vektor sile, e električni naboj, vektor jakosti električnega polja, vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, pa vektor gostote magnetnega polja.

Električno polje v smeri gibanja nabitega delca tega pospešuje ali zavira, električno polje v prečni smeri pa ga odklanja iz smeri. Prav tako delec odklanja tudi prečno magnetno polje, medtem ko magnetno polje v smeri gibanja delca na njegovo gibanje nima vpliva, saj je vektorski produkt dveh kolinearnih vektorjev enak nič.

Lorentzova sila nosi ime po nizozemskem fiziku Hendriku Antoonu Lorentzu.

Relativistična oblika

V posebni teoriji relativnosti Lorentzovo silo nadomestimo s četvercem Lorentzove sile:

Pri tem je e električni naboj, metrični tenzor, antisimetrični tenzor elektromagnetnega polja, pa četverec hitrosti. Skladno z Einsteinovim zapisom seštevamo po indeksih tenzorja, ki se v izrazu ponovijo.

Literatura

  • Janez Strnad, Fizika, 2. del: Elektrika, optika. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1978, str. 419. (COBISS)
  • Janez Strnad, Fizika, 3. del: Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982, str. 79. (COBISS)