Uporabniški pogovor:Janezdrilc

Arhiv 2006

Arhiv 2007

Arhiv 2008

Arhiv 2009

Pod lipo

četrtek, 25. april 2024

---

en-2This user is able to contribute with an intermediate level of English.

hr-1 Ovaj suradnik posjeduje osnovno znanje hrvatskog jezika.

slUporabnik govori slovenščino kot materni jezik.

Če vam je za branje pretemno, si prižgite tole luč.

Uporabniški pogovor v letu 2009.

Začni nov pogovor tu ali preko e-pošte.

2009

V tvoji spominski knjigi te čaka moje voščilo, na email pa pošljem še kaj --Amazone 00:49, 5. januar 2009 (CET)

Cerkev svetega Save, Celje

Zanimiva slika in članek o Cerkvi svetega Save. Slike še nisem videl, oziroma sem jih zelo malo o tej cerkvi. Moj oče se še spominja kako je izgledala. Blizu proti jugozahodu je bila še ena, mislim da protestanska cerkev, ki je tudi ni več. Za vsaj štiri cerkve vem da jih v Celju ni več - poleg teh dveh omenjenih še sveti Duh (ki je na novo postavljen ob avtocesti) in sveti Andrej (kjer je danes Hotel Štorman). Bom dodal v članek o mestu. --xJaM 23:04, 16. januar 2009 (CET)

Članek Termoelektrarna Brestanica

Pozdravljeni.

Pred kratkim sem dodal na novo urejen in napisan članek "Termoelektrarna Brestanica". Žal se mi je prigodila tiskarska napaka, katere kot običajen uporabnik ne morem spremeniti. V naslovu druge besede manjka namreč črka "a", trenutno je naslov članka torej "Termoelektrarna Brestnica".

Zahvaljujem se za morebitno pomoč.

Je že urejeno. Naslov se sicer spremeni čisto na vrhu strani, kjer je zavihek Prestavi. --Janezdrilc 17:12, 20. januar 2009 (CET)

Odgovor na predlog: članek Plinska elektrarna Brestanica je nepopoln, saj gre le za eno izmed enot sicer obsežne TE Brestanica. Tudi uradno ime le-te je definirano kot "Termoelektrarna Brestanica".

Sweden 18:41, 20. januar 2009 (CET)

MediaWiki:Copyrightwarning

Oglej si Pogovor o MediaWiki:Copyrightwarning. Ne vem zakaj je prišlo do opisanega ampak bom preiskal ob naslednji (časovni) priložnosti. lp, --Miha 16:38, 22. januar 2009 (CET)

Hebrejščina

Pozdravljeni, Janez.
Število Judov (ali ostalih), ki bi uporabljali judovske izraze katerih izvor je hebrejski, je v Sloveniji skrajno majhno. Sam besedo Shalom zapisujem v angleščini, saj je izgovor le-te drugačen, kot bi se utegnilo prebrati iz slovenske različice "Šalom". Poudarek je namreč na črki "o", manjši pa na zadnji "m", pri večini do zdaj slišanih govorcev tudi na "a". Izraelci in ostali Judje namreč pri zapisu in dejansko ob izgovoarjavi ne uporabljajo samoglasnikov. Pravilen zapis bi se v tem primeru glasil: Šàlóm.
Z enakim "problemom" kot si ga zapisal za še nekaj besed, sem se srečal pri prevodu predlogi Judovstvo. Gesla kot so Cheder (Čeder?), Tzitzit (Cit-cit?) uradnega prevoda nimajo, oziroma še sploh ni bil opravljen. Najpravileneje v tem primeru bi se bilo obrniti na katerega izmed bolj izkušenih, starejših Judov pri nas. Rabina Slovenija namreč nima, ki bi svetoval pri takšnem primeru.

Zaenkrat bom nadaljeval s prevodi manj spornih člankov, kar se zapisovanja tiče. V kratkem pa bom poskušal za ostale prevode imenovanih gesel, poprositi katerega od znancev. Sicer pa mi je cilj prevesti celoten portal Judovstva - poleg angleščine in hebrejščine bi torej popoln prevod nudila še slo. wikipedija.

Ugotovil si pa pravilno. Kjer sem živel prvotno sem imel čudovit razgled na našo brestaniško cerkev, trenutno pa živim v Krškem.
Sweden 14:37, 29. januar 2009 (CET)

Ne vem zakaj slovenščino tako radi dajejo v kot. Vsakršen angleški zapis je težje izgovorljiv od slovenskega - shalom je vsekakor (za slovensko govorečega) dlje od pravilne izgovorjave kot šalom. Zakaj sta dva naglasa v 'pravilnejšem' zapisu (šàlóm), ne vem. Povprečen govorec slovenščine ne pozna raznoraznih posebnosti glede naglasov. Vse premalo pozabljajo na to: /npr. japonščina, kitajščina, indijski jeziki, semitski jeziki. Vprašanje je tudi, od kod vse je angleščina pobirala svoje izraze - sedaj pa izgleda da je lahko ena od osnov za prečrkovanja v druge jezike. Če je angleščina pač nek pojem spoznala že pred 500 ali 1000 leti, to še ni rečeno, da je močnejši/bolj civilizacijski jezik od slovenščine, oz. drugih jezikov. Slovenci nikoli niso imeli kolonij, da bi lahko širili svoj jezik in vpijali druge. --xJaM 15:14, 29. januar 2009 (CET)

Pravim le, da ne bi upal prevzeti pobude za določene prevode brez posvetovanja s tistimi, ki tovrstno uporabo (v slovenskem jeziku) prakticirajo že desetletja in imajo tako zanesljivejši vpogled v uporabo "posloveljenih" gesel.
Angleški jezik gotovo da ni merilo, je pa mednarodni jezik v katerega so bila v preteklosti prevedena domala vsa gesla tujih jezikovnih uporab. V tem primeru ne zaradi pomembnosti jezika, pač pa zaradi močne prisotnosti skupnosti Judov v angleško govorečem prostoru (ZDA, Velika Britanija, itd.).
Shalom lahko postane Šalom, a pomembnejše se mi zdi, da to presodi nekdo ki ima do te uporabe gesel močnejše razmerje kot jaz ali kdo od slavistov.
Pa naj dodam, da sam slovenščine ne postavljam v kot, pač pa "Shalom" uporabljam s tuje govorečimi ljudi, ki pri branju šumnika pač ne poznajo in ga ne utegnejo razbrati kot ti ali jaz... Sweden 17:35, 29. januar 2009 (CET)

Mogoče bi bilo dobro kontaktirati kar Judovsko skupnost v Sloveniji, če so pripravljeni sodelovati. Druga možnost bi bil biblicist Jože Krašovec, ki je doktoriral iz filozofije v Jeruzalemu (in celó doktorsko dizertacijo zagovarjal v hebrejščini). Zanima me pa še, kaj meniš o uveljavljanju prevodov hebrejskih besed v slovenščino, naprimer Tora v Postava, Ketuvim v Spisi, Kohelet v Pridigar (to se spomnim iz Svetega pisma), nenazadnje pa tudi sinagoga v shodnica. Jaz sem načeloma za slovenske besede, čeprav ne vem niti ali jih slovenski Judje sami sploh kaj uporabljajo. --Janezdrilc 17:56, 29. januar 2009 (CET)

Na Teof nas judovstvo uči prof. FIlipič in govori tudi hebrejsko (imamo par ljudi, ki to obvladajo ;)). Če hočete, mi sestavite seznam pojmov, pa bom prosil prof. za ustrezne prevode. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 18:07, 29. januar 2009 (CET)

Sem absolutno proti direktnim prevodom v slovenščino. Sinagoga naprimer, se v vseh jezikih zapisuje in izgovarja podobno - Sionagoga, Sinagogo, Sinagog,... S prevodom v sopomenko, kot je "shodnica" bi beseda popolnoma izgubila na prvotnem - judovskem pomenu. Tudi Tora ne predstavlja izziva, gre celo za eno redkih poslovljenih judovskih besed. Uporaba besede shodnica za Sinagogo bi namreč lahko primerjal z uporabo besede "nedeljsko zbirališče", namesto besede Cerkev. Najbrž se boste strinjali, da ni smiselno.
Očitno se moramo ustaviti in ne iti predaleč. Tudi v Sloveniji poznam še nekaj preostalih Judov - od nikogar še nisem slišal omenjenih prevedenih fraz ko je bilo govora o judovstvu, zato bi prosil da raje kot pri netočnih prevodih ki bodo zgrešili smisel, ostanemo prvi prvotnih.
Na uradnem emailu Judovske skupnosti SLO navadno odgovarjajo le na bolj nujna vprašanja, ker so dežurstva redka in še ta v očitnem zatonu. Bolj smiselno bi bilo povprašati koga od vernih Judov, kot sem omenil na začetku. V začetku prihodnjega tedna se bom obrnil na osebo, ki pozna odgovore in si bo rade volje pripravljena si vzeti čas.
Če kakšna neznanka ostane do poletja, pa lahko za mnenje osebno povprašam tudi v Izraelu, na kakšnem inštitutu pristojnem za judovsko identiteto. Sweden 19:23, 29. januar 2009 (CET)

Sweden, glede postavljanja slovenščine v kot ni bilo mišljeno direktno nate, temveč v splošnem. Osebno ne razumem raznoraznih argumentov, ki dajejo, še posebej angleščini, prednost v številnih prečrkovanjih. Predstavljaj si, da bi se slovenski fiziki odločili uporabljati kar angleške izraze. Res je da se je nekaj 'tujk' uveljavilo tudi v slovenskem fizikalnem izrazoslovju, npr. transformacija, relativnost, včasih princip, fenomen, namesto načela, pojava ipd. Tudi ruska fizikalna terminologija je podobna, s tem da včasih (morda večkrat) rabi domače izraze - npr. transformacija je преобразование, relativnost относительность itd. pmm gre pri argumentacijah za rabo tujih prečrkovanj zgolj za pomanjkanje znanja, četudi nekdo študira dotično reč dlje časa. Verjamem da je veliko Judov v anglofonskih deželah, vendar tu je striktno govora o slovenofonskem področju, mar ne - tako da so šumniki še kako na veljavi. Ker wikipedija piše o temah, katere so na veliko navedene v angleški wp, se velikokrat pojavljajo vprašanja v zvezi s prevodi, prečrkovanjem in drugo. Zavedati pa se moramo da so tudi tako uveljavljene pojme kot sta npr. telefon in helikopter nekoč nekje nekateri prevedli, prežvečili, predelali, prečrkovali, ... Mi jih danes ne preimenujemo več. Telefon je bil za Slovence ob njihovih prvih stikih z njim verjetno enako nedoumljiv (kot izraz) kot npr. matematične besede ergodičnost (ergodity) , subaditivnost (subadditivity) ali enseble (ensemble). --xJaM 21:06, 29. januar 2009 (CET)

Pri judovskih izrazih je tako, da so v Sloveniji redko tema pogovora oz. so redko omenjeni že v kontekstu nečesa drugega. Če upoštevam še dejstvo da je veliko današnjih slovenskih Judov prišlo z Avstrije in Madžarske in znotraj družine / skupnosti še vedno uporabljajo nemščino in ostale tuje jezike, smo pripeljani pred dejstvo, da številni izrazi niso bili nikoli prevedeni v slovenščino.
Postavi pa se zgoraj zastavljeno vprašanje - je smiselno izraze direktno prevajati v neko sopomenko (ko iz Sinagoge nastane "shodnica", iz Tore "verski spisi", Talmud-a "versko pravo Judov", itd.). V mojem pogledu ne more iti za ustrezne prevode, saj geslo bolj opisujejo kot pa ga poimenujejo. V istem izgubijo kakršnokoli povezavo z judovstvom, v čemer pa ne bi mogel biti smisel. Če tudi slovenski Judje poslovenjenih fraz ne bodo nikoli pogovorno uporabljali, ne dosežemo ničesar.
Bolj kot vplet profesorjev in slavistov se mi bi mi zdel na mestu predlog s strani slovenskih Judov.
Zato sem podal predlog, ki ga bom uresničil prihodnji teden - z gospo Judinjo (sosedo in dobro prijateljico) ter članom Judovske skupnosti Slovenije, bom vsa še nedotaknjena gesla predebatiral in zapisal njihove predloge. Zdi se mi najpravičnejše in najbolj pošteno. Upam da dobim podporo. Sweden 21:33, 29. januar 2009 (CET)

Vsaj iz moje strani imaš podporo. Torej, če prav razumem, bi besede pisali prečrkovane (nekatere pač prvič v zgodovini slovenščine - tu se pionirskenu (beri: raziskovalnemu) delu ne bo dalo izognit). Dobesedni prevod besede bi se po moje lahko vseeno navedel (za zraven), bolj zaradi lažjega razumevanja kot pa zaradi iskanja ustrezne sopomenke. Še tole me mimogrede zanima: na strani judovske skupnosti piše, da je Pripoved o odhodu iz Egipta / Hagada šel Pesah (oziroma Ljubljanska Hagada) prvi integralni prevod kakega judovskega verskega besedila v slovenščino. Kaj to dejansko pomeni? Ali ni prvi prevod kar Trubarjev Ta celi psalter Davidov (1566) ali pa vsaj Dalmatinova Biblija. Oziroma, kako Judje gledate na slovenske prevode Svetega pisma, še posebno slovenski standardni prevod? Ali jih tudi uporabljate v verski praksi (naprimer Mojzesove knjige)? Hevenu šalom alehem (upam, da sem prav zapisal). Vesel sem, da imamo na Wikipediji nekoga iz tega področja.--Janezdrilc 23:19, 29. januar 2009 (CET)

Omenjene besede, oziroma imena, kot so sinagoga, Tora ali Talmud pozna tudi vsak, ki ni prišel neposredno v stik z judovsko kulturo, tako da verjetno ne bi imelo smisla odkrivati tople vode. Se pa strinjam z Janezovim predlogom, da prevodi ostajajo, ker pojasnjujejo. Kaj pa praviš, Sweden, na vsespložno rabo izraza žid (pogovor in še ta? Osebno menim da je jud pravilneje, vsaj glede na referenco - Judeja. Že pri tem (osnovnem) pojmu smo se večkrat dali. --xJaM 23:31, 29. januar 2009 (CET)

Janez, večkrat se omenja da je Biblija sveta knjiga dveh veroizpovedi - krščanstva in judov. Kar je bolj površno mnenje. Judje namreč ne omenjajo in ne priznavajo Nove zaveze Biblije. Pri Tori, Talmudu, kot spet pri Stari zavezi se mnenje navadno razdeli: Hasidijci in Haredi (Ortodoskne skupnosti) te v celoti priznavajo in jih navajajo kot dejanske, pri reformiranih in prekonstruiranih skupnostih temu le delno pritrjujejo.
Če sem prav seznanjen, gre pri standardnem prevodu za besedila, ki naj bi temeljila na originalnih hebrejskih zapisih. Slišal sem sicer dvome o pomenskem razhajanju, a ne s strani koga od Judov. Komentarja s strani njih na to nisem zasledil, sam pa tudi ne bi povlekel črte, saj standardne izdaje ne poznam dobro.
Pri prevodu Pripovedi o odhodu iz Egipta, gre za prvi prevod judovskih svetih besedil iz hebrejščine v celoti. Vloga prevoda Dalmatinove Biblije se torej na ta račun na zmanjša.
Vseh detajlov na račun svete literature in podrobnosti judovske kulture seveda ne poznam, saj gre za prostovoljen študij ki vzame nekaj let, možnosti izobraževanja v to smer pa so pri nas zelo omejene. Dnevno pa delujem v to smer, da to kmalu v celoti obvladam.Sweden 14:39, 30. januar 2009 (CET)

Žid in Jud. Prva je enako kot v ostalih slovanskih jezikih, uporabljena tudi pri nas. Višek je dosegla okoli in po Holokavstu, ko namen besede žid ni bil poimenovati pripadnika veroizpovedi, temveč nekoga tujega, sovražnega, nedobrodošlega. Celo moj moderni angleško-slovenski slovar Žida še prevaja kot "stikača, oderuha, goljufa". In ne kot pripadnika veroizpovedi. Verjetno bi se večina strinjala da ima izrazito negativen prizvok in je zato manj primerna. Tudi sam se s tem strinjam.
Verjemite pa, da vam tudi v pogovoru s pripadniki Judov pri nas, uporabe "žid" ne bo zameril nihče. V mariborski Sinagogi pretekli teden, ob obeležavanju Holokavsta, je bila ob uradnem govoru kultura Judov omenjena kot židovska in pripadniki te kot židje. Gre pač za skorajšnjo sopomenko, ki se je vedno uporabljala in se tudi bo. Z negativnim prizvokom in brez. Sweden 14:46, 30. januar 2009 (CET)

Predlogi za izbrani članek

Kot enega bolj aktivnih Wikipedistov bi te prosil, da glasuješ (in ne le komentiraš) glede vseh predlogov. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 09:09, 30. januar 2009 (CET)

Združitev

Tvoja predloga o združitvi nista v skladu z vojaško terminologijo, saj se loči te zgradbe med seboj in jih tako ne moremo vse označiti za trdnjave (trdnjave so le podktgr). To bi bilo, kot da bi pri nas članke o slovenski geografiji metali v ktgr o mestih v Sloveniji. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 08:05, 5. marec 2009 (CET)

Savski Marof Kumrovec

Pozdrav. Na hr:wiki postoji članak Željeznička pruga Savski Marof-Kumrovec. Stavio na commons nekoliko slika s cijele trase (kao Suradnik13). Ako trebaš još neke podatke za Hrvatske željeznice, rado ću ti pomoći, samo mi treba vremena da ih pronađem. LP --Ex13 18:24, 23. marec 2009 (CET)

File:Kraj_Donji_(Marija_Gorica).jpg Ovo je pogled na prugu u Kraju Donjem, a u daljini se vidi Bizeljsko i Klanjec. Ovo je postaja u Kraju Donjem :) Između Savskog Marofa te neposredno prije Dobove su postaje Laduč i Sutla.--Ex13 20:17, 24. marec 2009 (CET)

O, super, hvala res za vso pomoč in te slike. Komaj čakam čas, ko ne bo več meje, ko bodo vsi prehodi navadne ceste in ko bo ena proga od Savskega Marofa do Stranja. Da bi se le čimprej to zgodilo. --Janezdrilc 23:39, 24. marec 2009 (CET)

Kronogram

Bi lahko v članek kronogram dodal vire, tako ga bi lahko uvrstila v Ste vedeli... --Pinky 16:20, 5. april 2009 (CEST)

Vir je kar angleški članek. Jaz ponavadi, če kaj prevedem iz drugih wikipedij, ne omenim posebej pri virih, ker smatram to za citiranje samega sebe (wikipedija citira wikipedijo). --Janezdrilc 10:58, 6. april 2009 (CEST)

Wikipedija res ni ustrezen vir za wikipedijske članke, zato je pri prevajanju zaželeno, da vsaj navedeš isti vir kot ga izvirni članek. To sicer še vedno ni po vseh pravilih citiranja, je pa mnogo boljše kot nič. Seveda če izvirni članek ne navaja virov, jih tudi pri prevodu ni možno navesti. --Yerpo ^Ha? 11:03, 6. april 2009 (CEST)

Zastava Slovenije na Commonsima

Zanimljiv članak o Brezovici Žumberačkoj, jesi siguran da je to eksklava? Ako te zanima pogledaj što je Mojca Miklavec savjetovala na commons:File talk:Flag of Slovenia.svg. Pošto si administrator na Commonsima mogao bih, ukoliko ocijeniš da to zaslužujem, de-blokirati me na Commonsima. Tamo se odazivam na nick Rainman i mnogo sam učinio za Slovensku zastavu i grb. Ukratko kad su se Zscout370 i Vzb83 dogovorili uletio je Nokka, pravim imenom Осипов Георгий Сергеевич (rođen 1985-11-22) i revertao datoteku bez obrazloženja.

Pozdrav!

Imbris 03:51, 19. april 2009 (CEST)

Također bih naglasio kako i dalje vrijedi sve što sam napisao Mojci Miklavec, isto kao i sve što sam napisao Klemen Kocjancicu. -- Imbris 04:18, 19. april 2009 (CEST)

Hvala za kompliment. Da, siguran sam, da je ono eksklava, potvrdila mi je to Irena Poženel iz geodetske uprave (gle "viri in opombe" kod članaka). Žao nisam administrator na commonsima, a od slovenskih wikipedista pored Klemena je i Eleassar. Boja na slovenski zastavi mislim da je svijetlo modra. Na stranici Urada za komuniciranje možeš provjeriti slike kode boja - ali ove kode meni nisu jako poznate. --Janezdrilc 17:13, 19. april 2009 (CEST)

A koja je funkcija Irene Poženel u Geodetskoj upravi Slovenije. Karta koja se nalazi uz članak prikazuje drugačije, a isto tako i vojna karta Jugoslovanske Ljudske Armije, broj 319-4-1, mjerilo 1:25000 koja je dostupna ovdje i prikazuje situaciju između godine 1984 i godine 1986. Informacija Irene Poženel kako je riječ o kompjutorskoj pogreški ili što god ona tvrdila nisu previše dojmljive, tu je riječ o putu koji povezuje taj dio naselja Brezovica Žumberačka s ostatkom naselja. Barem tako ja mislim, pokušat ću istražiti što se može pronaći o tome. -- Imbris 19:02, 19. april 2009 (CEST)

Vstavitev slike

Pozdravljen! Prosila bi te za pomoč pri vstavljanju slike v članek. Sliko mi je poslala oseba o kateri pišem. Lp Maruša Rupar 12:56, 19. april 2009 (CEST)