Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m rv (to so vse prej kot zgodovinsko priznane reference)
Priložen dokument iz arhiva
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Povojni poboji''' so izraz za izvensodne [[umor|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Prikrita množična grobišča, ki so rezultat povojne morije, so bila desetletja načrtno in skrbno zamolčana. V veliki večini primerov je šlo za brutalne pokole na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 600 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje prikritih grobišč se je javno pričelo šele po slovenski osamosvojitvi oziroma po koncu enopartijskega režima.
'''Povojni poboji''' so izraz za izvensodne [[umor|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Prikrita množična grobišča, ki so rezultat povojne morije, so bila desetletja načrtno in skrbno zamolčana. V veliki večini primerov je šlo za brutalne pokole na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 600 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje prikritih grobišč se je javno pričelo šele po slovenski osamosvojitvi, oziroma po koncu enopartijskega režima.

Na sliki je arhivski dokument takratnega predsednika [[KPS]] Edvarda Kardelja predsedniku slovenske vlade Borisu Kidriču. V dokumentu so povojni poboji poimenovani kot "čiščenje". Dokument v lasti državnega arhiva RS je zgodovinar Mitja Ferenc predstavil javnosti l. 2005. Povojni poboji so tako nedvoumno postali komunistične čistke, ki jih je ukazalo takratno partijsko vodstvo.

[[Slika:Kardelj-depesa.jpg]]


== Viri in opombe ==
{{reflist|2}}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==

Redakcija: 10:06, 18. marec 2009

Povojni poboji so izraz za izvensodne pomore vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji. Prikrita množična grobišča, ki so rezultat povojne morije, so bila desetletja načrtno in skrbno zamolčana. V veliki večini primerov je šlo za brutalne pokole na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 600 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje prikritih grobišč se je javno pričelo šele po slovenski osamosvojitvi, oziroma po koncu enopartijskega režima.

Na sliki je arhivski dokument takratnega predsednika KPS Edvarda Kardelja predsedniku slovenske vlade Borisu Kidriču. V dokumentu so povojni poboji poimenovani kot "čiščenje". Dokument v lasti državnega arhiva RS je zgodovinar Mitja Ferenc predstavil javnosti l. 2005. Povojni poboji so tako nedvoumno postali komunistične čistke, ki jih je ukazalo takratno partijsko vodstvo.

Slika:Kardelj-depesa.jpg


Viri in opombe

Glej tudi

Zunanje povezave