Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji: Razlika med redakcijama
Dodane zgodovinsko priznane reference |
|||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Povojni poboji''' so izraz za izvensodne [[umor|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Prikrita množična grobišča, ki so rezultat povojne morije, so bila desetletja načrtno in skrbno zamolčana. V veliki večini primerov je šlo za brutalne pokole na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 600 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje prikritih grobišč se je javno pričelo šele po slovenski osamosvojitvi oziroma po koncu enopartijskega |
'''Povojni poboji''' so izraz za izvensodne [[umor|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Prikrita množična grobišča, ki so rezultat povojne morije, so bila desetletja načrtno in skrbno zamolčana. V veliki večini primerov je šlo za brutalne pokole na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 600 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje prikritih grobišč se je javno pričelo šele po slovenski osamosvojitvi, oziroma po koncu enopartijskega sistema. |
||
Posamezniki, ki so dgovorni za množične povojne zločine na ozemlju Republike Slovenije, pa do danes niso bili obsojeni. |
|||
Zgodovina povezuje takšne zločine s t.im. komunističnimi čistkami<ref>http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=194622</ref>. |
|||
V obstoječem arhivskem dokumentu, t.j. originalni pisni depeši takratnega predsednika [[KPS]] Edvarda Kardelja predsedniku slovenske vlade Borisu Kidriču, so povojni poboji poimenovani kot "čiščenja" <ref>http://sr.wikipedia.org/sr-el/Кардељева_депеша</ref>. |
|||
== Viri in opombe == |
|||
{{reflist|2}} |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
Redakcija: 14:00, 17. marec 2009
Povojni poboji so izraz za izvensodne pomore vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji. Prikrita množična grobišča, ki so rezultat povojne morije, so bila desetletja načrtno in skrbno zamolčana. V veliki večini primerov je šlo za brutalne pokole na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 600 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje prikritih grobišč se je javno pričelo šele po slovenski osamosvojitvi, oziroma po koncu enopartijskega sistema.
Posamezniki, ki so dgovorni za množične povojne zločine na ozemlju Republike Slovenije, pa do danes niso bili obsojeni.
Zgodovina povezuje takšne zločine s t.im. komunističnimi čistkami[1].
V obstoječem arhivskem dokumentu, t.j. originalni pisni depeši takratnega predsednika KPS Edvarda Kardelja predsedniku slovenske vlade Borisu Kidriču, so povojni poboji poimenovani kot "čiščenja" [2].
Viri in opombe
Glej tudi
- seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji
- Barbara rov
- Pliberška tragedija
- Teharje
- Kočevski Rog
- OZNA