Laponska vojna: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AndrejS.K (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
m →‎Vojna: slovnica, da bolijo oči
Vrstica 21: Vrstica 21:


==Vojna==
==Vojna==
Po koncu [[Nadaljevalna vojna|nadaljevalne vojne]] med Finsko in Sovjetsko zvezo (SZ) se je na daljnem [[sever]]u odprla nova [[fronta]]. Premirje med SZ in finsko je vsebovalo zahtevo, da mora finska iz svojega ozemlja pregnati vse nemške enote, v kolikor tega finci ne bodo storili bo to storila [[rdeča armada]], hkrati pa je morala finska razorožiti velik del svoje vojske. Tako fincem ne prevstane drugega kot, da napadejo nemce, ki so bili še včeraj njihovi zavezniki v vojni proti SZ. Nemci so želeli zaradi nadora nad [[Norveška|Norveško]], čim dlje obdržati nadzor nad Finskim ozemljem. Spopadi so bili grozni, nemci so iz maščevanja zaradi izdaje, požigali cele vasi in pobijali nedolžno civilno prebivalstvo. Mesto Rovaniemi je bilo popolnoma razrušeno, razrušeni so bili tudi vsi mostovi ceste pa minirane. Svoje domove je zapustilo okoli 100.000 prebivalcev laponske, ki so se nato zatekli na Švedsko in jug finske. Boji so trjali vse do [[april]]a [[1945]] ko so bile iz finske pregnane še zadnje nemške čete.
Po koncu [[Nadaljevalna vojna|nadaljevalne vojne]] med Finsko in Sovjetsko zvezo (SZ) se je na daljnem [[sever]]u odprla nova [[fronta]]. Premirje med SZ in Finsko je vsebovalo zahtevo, da mora Finska iz svojega ozemlja pregnati vse nemške enote, v kolikor tega Finci ne bodo storili bo to storila [[Rdeča armada]], hkrati pa je morala Finska razorožiti velik del svoje vojske. Fincem Sovjeti niso pustili nobene druge možnosti, kot da so napadli umikajočo nemško vojsko, čeprav je Finska bila v prejšnjih fazah 2. svetovne vojne zaveznica Nemčije. Nemci so želeli zaradi nadora nad [[Norveška|Norveško]], čim dlje obdržati nadzor nad finskim ozemljem. Nemci so iz maščevanja zaradi izdaje požigali cele vasi in pobijali civilno prebivalstvo. Mesto [[Rovaniemi]] je bilo popolnoma razrušeno, razrušeni so bili tudi vsi mostovi, ceste pa minirane. Domove je zapustilo okoli 100.000 prebivalcev Laponske, ki so se nato zatekli na [[Švedska|Švedsko]] in jug Finske. Boji so trjali vse do [[april]]a [[1945]], ko so bile iz Finske pregnane še zadnje nemške čete.


Do spopadov je prišlo dudi na otočju Suursaari v Finskem zalivu, kjerse se je ob pomoči nemške mornarice izkrcala nemška vojska, vendar je bil napad zaradi sevjetske letalske premoči in pogumnih finskih branilcev neuspešen. V vojni je sodelovala tudi nemška mornarica, ki je pred finskimi pristanišči položila mine ter potapljala finske ladje.
Do spopadov je prišlo dudi na otočju [[Suursaari]] v Finskem zalivu, kjer se se je ob pomoči nemške mornarice izkrcala nemška vojska, vendar je bil napad zaradi sovjetske letalske premoči in finskih branilcev neuspešen. V vojni je sodelovala tudi nemška mornarica, ki je pred finskimi pristanišči položila mine ter potapljala finske ladje.


Med [[7. oktober|7.]] in [[15. oktober|15. oktobrom]] [[1944]] pride na daljnem severu do velike ofenzive ob Barentsovem morju. Do [[18. oktober|18. oktobra]] rdeča armada že prestopi Norveško mejo, kjer se fronta nato ustali. Med boji na Norveško-Finski meji sodeluje tudi 20. gorska [[armada]] [[general]]a Rendulica, ki so ga na to bojišče preselili po neuspešnem napadu na [[Drvar]]. Ruske čete globje na Norveško ozemlje niso prodrle. Zadrževale so se večinoma na črti Kirkenes-Noutsi, ki je na finski meji. S to vojno so se končale vojaške operacijena Finskem ozemlju.
Med [[7. oktober|7.]] in [[15. oktober|15. oktobrom]] [[1944]] je potekala ob obalnem pasu vzdolž Barentsovega morja sovjetska ofenziva proti Nemcem. Dne [[18. oktober|18. oktobra]] je Rdeča armada prestopila [[Norveška|Norveško]] mejo, kjer se je fronta nato ustalila. Med boji na norveško-finski meji je sodelovala tudi 20. gorska [[armada]] [[general]]a Rendulica, ki so ga na to bojišče preselili po neuspešnem napadu na [[Drvar]]. Ruske čete globje na Norveško ozemlje niso prodrle. Zadrževale so se večinoma na črti Kirkenes-Noutsi, ki je na finski meji. S to vojno so se končale vojaške operacijena finskem ozemlju.


==Posledice vojne==
==Posledice vojne==

Redakcija: 17:12, 1. februar 2009

Laponska vojna
Del druge svetovne vojne

Nemški umik iz Finske med laponsko vojno.
Datumseptember 1944 do april 1945
Prizorišče
Izid finska zmaga
Udeleženci
Nemčija Finska
Poveljniki in vodje
Lother Rendulie Hjalmar Siilasvuo
Moč
200.000 vojakov 60.000 vojakov
Žrtve in izgube
950 padlih, 2.000 ranjenih in 1.300 zajetih 774 padlih, 3.000 ranjenih in 262 pogrešanih


Laponska vojna je bil spopad med nemškimi enotami in finsko vojsko. Vojna se je začela po tem, ko je Finska septembra 1944 podpisala premirje z Sovjetsko zvezo. Premirje je zahtevalo, da mora Finska iz svojega ozemlja pregnati vse namške čete. Vojna je trajala od septembra 1944 do aprila 1945 ko so bile iz finske pregnani še zadnji nemški vojaki.

Vojna

Po koncu nadaljevalne vojne med Finsko in Sovjetsko zvezo (SZ) se je na daljnem severu odprla nova fronta. Premirje med SZ in Finsko je vsebovalo zahtevo, da mora Finska iz svojega ozemlja pregnati vse nemške enote, v kolikor tega Finci ne bodo storili bo to storila Rdeča armada, hkrati pa je morala Finska razorožiti velik del svoje vojske. Fincem Sovjeti niso pustili nobene druge možnosti, kot da so napadli umikajočo nemško vojsko, čeprav je Finska bila v prejšnjih fazah 2. svetovne vojne zaveznica Nemčije. Nemci so želeli zaradi nadora nad Norveško, čim dlje obdržati nadzor nad finskim ozemljem. Nemci so iz maščevanja zaradi izdaje požigali cele vasi in pobijali civilno prebivalstvo. Mesto Rovaniemi je bilo popolnoma razrušeno, razrušeni so bili tudi vsi mostovi, ceste pa minirane. Domove je zapustilo okoli 100.000 prebivalcev Laponske, ki so se nato zatekli na Švedsko in jug Finske. Boji so trjali vse do aprila 1945, ko so bile iz Finske pregnane še zadnje nemške čete.

Do spopadov je prišlo dudi na otočju Suursaari v Finskem zalivu, kjer se se je ob pomoči nemške mornarice izkrcala nemška vojska, vendar je bil napad zaradi sovjetske letalske premoči in finskih branilcev neuspešen. V vojni je sodelovala tudi nemška mornarica, ki je pred finskimi pristanišči položila mine ter potapljala finske ladje.

Med 7. in 15. oktobrom 1944 je potekala ob obalnem pasu vzdolž Barentsovega morja sovjetska ofenziva proti Nemcem. Dne 18. oktobra je Rdeča armada prestopila Norveško mejo, kjer se je fronta nato ustalila. Med boji na norveško-finski meji je sodelovala tudi 20. gorska armada generala Rendulica, ki so ga na to bojišče preselili po neuspešnem napadu na Drvar. Ruske čete globje na Norveško ozemlje niso prodrle. Zadrževale so se večinoma na črti Kirkenes-Noutsi, ki je na finski meji. S to vojno so se končale vojaške operacijena finskem ozemlju.

Posledice vojne

Nemci so v vojni uporabljali taktiko požgane zemlje zato je bil sever finske popolnoma uničen. Požgana so bila številna mesta in vasi uničeni so bili tudi vsi mostovi razen dveh, ki sta po srečnem naključju ostala nedotaknjena. Uničene in minirane so bile tudi številne cesti, ki so še dolgo časa po vojni ostale neprevozne. Svoje domove je zapustilo več kot 100.000 ljudi. Ocenjujejo da so nemci povzročili za 300 milijonov takratnih $ škode. Med vojno je padlo 950 nemških vojakov, 2.00 je bilo ranjenih, 1.300 pa zajetih. Finske izgube pa so znašale 774 padlih, 3.000 ranjenih in 262 pogrešanih.

Glej tudi

Zunanje povezave