Vasilij Melik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
TXiKiBoT (pogovor | prispevki)
Boti
191.982 urejanj
m robot Dodajanje: en:Vasilij Melik
m dp
Vrstica 4: Vrstica 4:


== Življenje ==
== Življenje ==

Vasilij se je rodil kot drugi sin geografa [[Anton Melik|Antona Melika]] in Minke Novak. Leta [[1939]] je maturiral na [[klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji v Ljubljani]]. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil interniran v [[Gonars]]u in na prisilnem delu v Postojni. Obenem je leta [[1943]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] diplomiral iz [[zgodovina|zgodovine]] in [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]]. Leta [[1945]] je štiri mesece delal kot prevajalec pri ljubljanskem uradu [[Tanjug]]a. V letih 1945-[[1947|47]] je bil pomočnik mestnega arhivarja in [[bibliotekar]] [[Slovanska knjižnica|Slovanske knjižnice]] v Ljubljani, nato je postal [[asistent]] na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete, kjer je ostal do leta [[1952]]. Medtem je tudi predaval na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Višji pedagoški šoli]]. Med letoma [[1952]] in [[1959]] je predaval gospodarsko zgodovino na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]]. Leta [[1959]] se je vrnil na Filozofsko fakulteto in [[doktorat|doktoriral]] iz zgodovine. Leta [[1960]] je bil izvoljen za [[docent]]a, [[1969]] za [[izredni profesor|izrednega]] in leta [[1974]] za [[redni profesor|rednega profesorja]], leta [[1991]] pa je postal [[zaslužni profesor]].
Vasilij se je rodil kot drugi sin geografa [[Anton Melik|Antona Melika]] in Minke Novak. Leta [[1939]] je maturiral na [[klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji v Ljubljani]]. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil interniran v [[Gonars]]u in na prisilnem delu v Postojni. Obenem je leta [[1943]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] diplomiral iz [[zgodovina|zgodovine]] in [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]]. Leta [[1945]] je štiri mesece delal kot prevajalec pri ljubljanskem uradu [[Tanjug]]a. V letih 1945-[[1947|47]] je bil pomočnik mestnega arhivarja in [[bibliotekar]] [[Slovanska knjižnica|Slovanske knjižnice]] v Ljubljani, nato je postal [[asistent]] na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete, kjer je ostal do leta [[1952]]. Medtem je tudi predaval na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Višji pedagoški šoli]]. Med letoma [[1952]] in [[1959]] je predaval gospodarsko zgodovino na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]]. Leta [[1959]] se je vrnil na Filozofsko fakulteto in [[doktorat|doktoriral]] iz zgodovine. Leta [[1960]] je bil izvoljen za [[docent]]a, [[1969]] za [[izredni profesor|izrednega]] in leta [[1974]] za [[redni profesor|rednega profesorja]], leta [[1991]] pa je postal [[zaslužni profesor]].


== Delo ==
== Delo ==

Ukvarjal se je predvsem z zgodovino [[19. stoletje|19. stoletja]], kjer je bistveno prispeval k reviziji slovenske politične zgodovine v tem obdobju. Njegova dognanja so spremenila in nadgradila v marsičem poenostavljeno sliko, ki jo je uveljavil literarni zgodovinar [[Ivan Prijatelj]], in so večinoma veljavna še danes. Posebno težo imajo njegove raziskave zgodovine [[volitve|volitev]], saj je njegovo delo ''Volitve na Slovenskem : 1861-1918'' standardno in je bilo leta [[1991]] nagrajeno z nagrado Antona Gindelyja za zgodovino donavske monarhije, ter je doživelo prevod v nemščino po več kot tridesetih letih. Pomembne so tudi njegove pionirske raziskave zgodovine vsakdanjega življenja in lokalne zgodovine.
Ukvarjal se je predvsem z zgodovino [[19. stoletje|19. stoletja]], kjer je bistveno prispeval k reviziji slovenske politične zgodovine v tem obdobju. Njegova dognanja so spremenila in nadgradila v marsičem poenostavljeno sliko, ki jo je uveljavil literarni zgodovinar [[Ivan Prijatelj]], in so večinoma veljavna še danes. Posebno težo imajo njegove raziskave zgodovine [[volitve|volitev]], saj je njegovo delo ''Volitve na Slovenskem : 1861-1918'' standardno in je bilo leta [[1991]] nagrajeno z nagrado Antona Gindelyja za zgodovino donavske monarhije, ter je doživelo prevod v nemščino po več kot tridesetih letih. Pomembne so tudi njegove pionirske raziskave zgodovine vsakdanjega življenja in lokalne zgodovine.


Opravil je pomembno uredniško delo pri izdajah [[Slovenska matica|Slovenske matice]], kjer je med drugim uredil spomine [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]], [[Fran Šuklje|Frana Šukljeta]] in [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] ter izbrane članke svojega univerzitetnega učitelja [[Fran Zwitter|Zwittra]]. Dejaven je bil v strokovnih združenjih, od leta [[1973]] do [[2000]] je urejal osrednjo znanstveno revijo slovenskih zgodovinarjev, ''[[Zgodovinski časopis]]''. V letih [[1972]]-74 je bil [[prodekan]], [[1974]]-[[1977]] pa [[dekan]] Filozofske fakultete.
Opravil je pomembno uredniško delo pri izdajah [[Slovenska matica|Slovenske matice]], kjer je med drugim uredil spomine [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]], [[Fran Šuklje|Frana Šukljeta]] in [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] ter izbrane članke svojega univerzitetnega učitelja [[Fran Zwitter|Zwittra]]. Dejaven je bil v strokovnih združenjih, od leta [[1973]] do [[2000]] je urejal osrednjo znanstveno revijo slovenskih zgodovinarjev, ''[[Zgodovinski časopis]]''. V letih [[1972]]-74 je bil [[prodekan]], [[1974]]-[[1977]] pa [[dekan]] Filozofske fakultete.


== Nazivi in nagrade ==
== Priznanja ==
=== Nazivi in nagrade ===

[[27. maj]]a [[1993]] je postal izredni, 27. maja [[1997]] pa redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Leta [[2002]] je bil odlikovan s [[Srebrni častni znak Republike Slovenije|Srebrnim častnim znakom Republike Slovenije]].
[[27. maj]]a [[1993]] je postal izredni, 27. maja [[1997]] pa redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Leta [[2002]] je bil odlikovan s [[Srebrni častni znak Republike Slovenije|Srebrnim častnim znakom Republike Slovenije]].


== Izbrana dela ==
== Izbrana dela ==

* Vasilij Melik in [[Ferdo Gestrin]], ''Slovenačka istorija : 1813-1914''. Beograd, 1951
* Vasilij Melik in [[Ferdo Gestrin]], ''Slovenačka istorija : 1813-1914''. Beograd, 1951
* Vasilij Melik in Ferdo Gestrin, ''Povijest Slovenaca : 1813-1914''. Zagreb, 1952
* Vasilij Melik in Ferdo Gestrin, ''Povijest Slovenaca : 1813-1914''. Zagreb, 1952
Vrstica 20: Vrstica 25:
* Vasilij Melik in Ferdo Gestrin, ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana, 1966
* Vasilij Melik in Ferdo Gestrin, ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana, 1966
* Vasilij Melik, ''Wahlen im alten Österreich : am Beispiel der Kronländer mit slowenischsprachiger Bevölkerung''. Wien, Köln, Weimar, 1997
* Vasilij Melik, ''Wahlen im alten Österreich : am Beispiel der Kronländer mit slowenischsprachiger Bevölkerung''. Wien, Köln, Weimar, 1997
* Vasilij Melik, ''Slovenci 1848-1918 : razprave in člankI''. Maribor, 2002
* Vasilij Melik, ''Slovenci 1848-1918 : razprave in članki''. Maribor, 2002


== Viri ==
== Viri ==
Vrstica 26: Vrstica 31:
* [[Janez Cvirn]], »Akademik dr. Vasilij Melik - osemdesetletnik«, ''Zgodovinski časopis'' 55 (2001), s. 5-7.
* [[Janez Cvirn]], »Akademik dr. Vasilij Melik - osemdesetletnik«, ''Zgodovinski časopis'' 55 (2001), s. 5-7.
* Vasilij Melik, »Zgodovinar o sebi in svojem delu«, ''Zgodovinski časopis'' 45 (1991), s. 14-16.
* Vasilij Melik, »Zgodovinar o sebi in svojem delu«, ''Zgodovinski časopis'' 45 (1991), s. 14-16.
* [[Viktor Vrbnjak]], »Spremna beseda«. V Vasilij Melik, ''Slovenci 1848-1918 : razprave in članki". Maribor, 2002.
* [[Viktor Vrbnjak]], »Spremna beseda«. V Vasilij Melik, ''Slovenci 1848-1918 : razprave in članki''. Maribor, 2002.


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==

Redakcija: 22:29, 30. januar 2009

Vasilij Melik

Vasilij Melik [vasílij mélik], slovenski zgodovinar in akademik, * 17. januar 1921, Ljubljana, † 28. januar 2009, Ljubljana.

Življenje

Vasilij se je rodil kot drugi sin geografa Antona Melika in Minke Novak. Leta 1939 je maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani. Med vojno je bil interniran v Gonarsu in na prisilnem delu v Postojni. Obenem je leta 1943 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Leta 1945 je štiri mesece delal kot prevajalec pri ljubljanskem uradu Tanjuga. V letih 1945-47 je bil pomočnik mestnega arhivarja in bibliotekar Slovanske knjižnice v Ljubljani, nato je postal asistent na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete, kjer je ostal do leta 1952. Medtem je tudi predaval na Višji pedagoški šoli. Med letoma 1952 in 1959 je predaval gospodarsko zgodovino na Ekonomski fakulteti. Leta 1959 se je vrnil na Filozofsko fakulteto in doktoriral iz zgodovine. Leta 1960 je bil izvoljen za docenta, 1969 za izrednega in leta 1974 za rednega profesorja, leta 1991 pa je postal zaslužni profesor.

Delo

Ukvarjal se je predvsem z zgodovino 19. stoletja, kjer je bistveno prispeval k reviziji slovenske politične zgodovine v tem obdobju. Njegova dognanja so spremenila in nadgradila v marsičem poenostavljeno sliko, ki jo je uveljavil literarni zgodovinar Ivan Prijatelj, in so večinoma veljavna še danes. Posebno težo imajo njegove raziskave zgodovine volitev, saj je njegovo delo Volitve na Slovenskem : 1861-1918 standardno in je bilo leta 1991 nagrajeno z nagrado Antona Gindelyja za zgodovino donavske monarhije, ter je doživelo prevod v nemščino po več kot tridesetih letih. Pomembne so tudi njegove pionirske raziskave zgodovine vsakdanjega življenja in lokalne zgodovine.

Opravil je pomembno uredniško delo pri izdajah Slovenske matice, kjer je med drugim uredil spomine Ivana Hribarja, Frana Šukljeta in Josipa Vošnjaka ter izbrane članke svojega univerzitetnega učitelja Zwittra. Dejaven je bil v strokovnih združenjih, od leta 1973 do 2000 je urejal osrednjo znanstveno revijo slovenskih zgodovinarjev, Zgodovinski časopis. V letih 1972-74 je bil prodekan, 1974-1977 pa dekan Filozofske fakultete.

Priznanja

Nazivi in nagrade

27. maja 1993 je postal izredni, 27. maja 1997 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 je bil odlikovan s Srebrnim častnim znakom Republike Slovenije.

Izbrana dela

  • Vasilij Melik in Ferdo Gestrin, Slovenačka istorija : 1813-1914. Beograd, 1951
  • Vasilij Melik in Ferdo Gestrin, Povijest Slovenaca : 1813-1914. Zagreb, 1952
  • Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem : 1861-1918. V Ljubljani, 1965
  • Vasilij Melik in Ferdo Gestrin, Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918. Ljubljana, 1966
  • Vasilij Melik, Wahlen im alten Österreich : am Beispiel der Kronländer mit slowenischsprachiger Bevölkerung. Wien, Köln, Weimar, 1997
  • Vasilij Melik, Slovenci 1848-1918 : razprave in članki. Maribor, 2002

Viri

  • Janez Cvirn, »Akademik dr. Vasilij Melik - osemdesetletnik«, Zgodovinski časopis 55 (2001), s. 5-7.
  • Vasilij Melik, »Zgodovinar o sebi in svojem delu«, Zgodovinski časopis 45 (1991), s. 14-16.
  • Viktor Vrbnjak, »Spremna beseda«. V Vasilij Melik, Slovenci 1848-1918 : razprave in članki. Maribor, 2002.

Glej tudi

{{subst:#if:Melik, Vasilij|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1921}} 

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:2009}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1921

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:2009}} 

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 2009

}}]]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vasilij_Melik&oldid=1652201«