Sofistika: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
dp, GT v svoje poglavje, dodan IW (upam da pravilen)
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Sofistika''' ([[grščina|gr.]] ''sophistes'', modrec; tisti, ki se ukvarja z modrostjo) pomeni danes namerno rabo prikritih '''zmot''' in '''[[paradoks|paradoksov]]''' v '''argumentaciji'''. Sofist je tisti, ki se poslužuje neveljavnih argumentov kot sredstva prepričevanja. Glej tudi [["demagogija"]].
'''Sofistika''' ([[stara grščina|gr.]] ''sophistes'', modrec; tisti, ki se ukvarja z modrostjo) pomeni danes namerno rabo prikritih '''zmot''' in '''[[paradoks|paradoksov]]''' v '''argumentaciji'''. Sofist je tisti, ki se poslužuje neveljavnih argumentov kot sredstva prepričevanja.


== Sofistika kot miselno gibanje ==
== Sofistika kot miselno gibanje ==
Izvorno pomeni beseda ''sophistes'' modreca, tistega, ki poseduje modrost. Sprva se je naziv sofist nanašal na '''Sedem modrih mož''' Stare Grčije ([[Solon]], [[Bias]], [[Tales]], [[Anaharsis]], [[Kleobulos]], [[Pitako]]s, [[Hilon]]). Kasneje je sofistika označevala skupino [[retorika|retorikov]] in govornikov, ki so posredovali svojo modrost (gr. ''sophia'') proti pogosto visokem plačilu. Sofistika je zaradi svoje družbeno naravnane funkcije (sofisti so bili pogosto javni govorniki ter [[politik]]i) postala [[doktrina]], ki postavlja v središče [[kozmos]]a človeka. Osnovno načelo sofistike povzema [[Protagoras|Protagorov]] izrek ''homo mensura'', človek je merilo vseh stvari. Sofistiko bi lahko opredelili kot '''prvi pojav moralnega, političnega in spoznavnega [[relativizem|relativizma]]'''.
Izvorno pomeni beseda ''sophistes'' modreca, tistega, ki poseduje modrost. Sprva se je naziv sofist nanašal na ''Sedem modrih mož'' Stare Grčije ([[Solon]], [[Bias]], [[Tales]], [[Anaharsis]], [[Kleobulos]], [[Pitako]]s, [[Hilon]]). Kasneje je sofistika označevala skupino [[retorika|retorikov]] in govornikov, ki so posredovali svojo modrost (gr. ''sophia'') proti pogosto visokem plačilu. Sofistika je zaradi svoje družbeno naravnane funkcije (sofisti so bili pogosto javni govorniki ter [[politik]]i) postala [[doktrina]], ki postavlja v središče [[kozmos]]a človeka. Osnovno načelo sofistike povzema [[Protagoras|Protagorov]] izrek ''homo mensura'', človek je merilo vseh stvari. Sofistiko bi lahko opredelili kot »prvi pojav moralnega, političnega in spoznavnega [[relativizem|relativizma]]«.


Znani sofisti so poleg Protagore bili tudi [[Gorgias]], [[Trazimah]], [[Kratil]] in [[Antifon]]. Večina najpomembnejših sofistov se pojavlja v [[Platon|Platonovih]] [[dialog]]ih v vlogi nastopaških [[Sokrat]]ovih nasprotnikov.
Znani sofisti so poleg Protagore bili tudi [[Gorgias]], [[Trazimah]], [[Kratil]] in [[Antifon]]. Večina najpomembnejših sofistov se pojavlja v [[Platon|Platonovih]] [[dialog]]ih v vlogi nastopaških [[Sokrat]]ovih nasprotnikov.

==Glej tudi==
* [[demagogija]]


[[Kategorija:Filozofija]]
[[Kategorija:Filozofija]]

[[bg:Софизъм]]
[[ca:Sofística]]
[[cs:Sofisté]]
[[da:Sofisme]]
[[de:Sophistik]]
[[el:Σοφιστές]]
[[en:Sophism]]
[[es:Sofisma]]
[[eo:Sofismo]]
[[fa:سوفسطائیان]]
[[fr:Sophiste]]
[[ga:Sofaist]]
[[gl:Sofista]]
[[ko:소피스트]]
[[hi:सोफ़िस्त]]
[[id:Sofisme]]
[[it:Sofistica]]
[[he:סופיזם]]
[[la:Sophistae]]
[[lv:Sofisms]]
[[lt:Sofizmas]]
[[hu:Szofizmus]]
[[mk:Софизам]]
[[nl:Sofistiek]]
[[ja:詭弁]]
[[pl:Sofiści]]
[[pt:Sofisma]]
[[ru:Софизм]]
[[simple:Sophism]]
[[sk:Sofisti]]
[[sr:Софисти]]
[[sh:Sofisti]]
[[fi:Sofismi]]
[[sv:Sofister]]
[[tr:Bilgicilik]]
[[uk:Софісти]]
[[zh:詭辯]]

Redakcija: 17:01, 29. januar 2009

Sofistika (gr. sophistes, modrec; tisti, ki se ukvarja z modrostjo) pomeni danes namerno rabo prikritih zmot in paradoksov v argumentaciji. Sofist je tisti, ki se poslužuje neveljavnih argumentov kot sredstva prepričevanja.

Sofistika kot miselno gibanje

Izvorno pomeni beseda sophistes modreca, tistega, ki poseduje modrost. Sprva se je naziv sofist nanašal na Sedem modrih mož Stare Grčije (Solon, Bias, Tales, Anaharsis, Kleobulos, Pitakos, Hilon). Kasneje je sofistika označevala skupino retorikov in govornikov, ki so posredovali svojo modrost (gr. sophia) proti pogosto visokem plačilu. Sofistika je zaradi svoje družbeno naravnane funkcije (sofisti so bili pogosto javni govorniki ter politiki) postala doktrina, ki postavlja v središče kozmosa človeka. Osnovno načelo sofistike povzema Protagorov izrek homo mensura, človek je merilo vseh stvari. Sofistiko bi lahko opredelili kot »prvi pojav moralnega, političnega in spoznavnega relativizma«.

Znani sofisti so poleg Protagore bili tudi Gorgias, Trazimah, Kratil in Antifon. Večina najpomembnejših sofistov se pojavlja v Platonovih dialogih v vlogi nastopaških Sokratovih nasprotnikov.

Glej tudi