Sveta aliansa: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
popravki |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Sveta aliansa''' je [[politika|politična]] in [[vojska|vojaška]] [[zveza]], ki so jo [[28. september|28. septembra]] [[1815]] podpisali vladarji [[Rusija|Rusije]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]] in [[Prusija|Prusije]] z namenom obdržati državno ureditev, določeno na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] in preprečiti širjenje idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]]. Kasneje so zvezi pristopile preostale [[Evropa|evropske]] države razen [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[ |
'''Sveta aliansa''' je bila [[politika|politična]] in [[vojska|vojaška]] [[zveza]], ki so jo [[28. september|28. septembra]] [[1815]] podpisali vladarji [[Rusija|Rusije]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]] in [[Prusija|Prusije]] z namenom obdržati državno ureditev, določeno na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] in preprečiti širjenje idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]]. Kasneje so zvezi pristopile preostale [[Evropa|evropske]] države razen [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Osmanski imperij|Osmanskega imperija]]. |
||
V [[Ljubljana|Ljubljani]] je leta [[1821]] potekal [[Ljubljanski kongres|kongres Svete alianse]], ki so se ga udeležili ustanovitelji Svete alianse, ruski car [[Aleksander I.]], avstrijski cesar [[Franc II. Habsburški|Franc I.]] in pruski kralj [[Friderik Viljem III.]]. Podprli so posredovanje avstrijske vojske proti prevratu v [[Kraljestvo dveh Sicilij|Kraljestvu dveh Sicilij]]. V spomin na ta dogodek so v Ljubljani poimenovali [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]] in [[Cesta dveh cesarjev, Ljubljana|Cesto dveh cesarjev]]. (Posredno je spomin na kongres ohranjen tudi v imenu znane gostilne "Pri ruskem carju". V tem gostišču je namreč za časa kongresa stanoval ruski car.) |
|||
Sveta aliansa je zatirala [[narodni preporod|narodno]] [[revolucija|revolucionarna]] [[gibanje|gibanja]], ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so [[demokracija|demokratično ureditev]], [[človekove pravice]] in osebno [[svoboda|svobodo]]. Združili so se v [[liberalizem|liberalno]] [[opozicija|opozicijo]]. |
Sveta aliansa je zatirala [[narodni preporod|narodno]] [[revolucija|revolucionarna]] [[gibanje|gibanja]], ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so [[demokracija|demokratično ureditev]], [[človekove pravice]] in osebno [[svoboda|svobodo]]. Združili so se v [[liberalizem|liberalno]] [[opozicija|opozicijo]]. |
||
Predstavniki svete alianse so se večkrat zbtali na kongresih, leta 1821 je potekal [[Ljubljanski kongres (1821)|kongres Svete alianse]]V [[Ljubljana|Ljubljani]]. |
|||
| ⚫ | |||
| ⚫ | |||
[[Kategorija:Koalicije]] |
[[Kategorija:Koalicije]] |
||
Redakcija: 10:20, 26. januar 2009
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 28. septembra 1815 podpisali vladarji Rusije, Avstrije in Prusije z namenom obdržati državno ureditev, določeno na dunajskem kongresu in preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kasneje so zvezi pristopile preostale evropske države razen Velike Britanije in Osmanskega imperija.
Sveta aliansa je zatirala narodno revolucionarna gibanja, ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so demokratično ureditev, človekove pravice in osebno svobodo. Združili so se v liberalno opozicijo.
Predstavniki svete alianse so se večkrat zbtali na kongresih, leta 1821 je potekal kongres Svete alianseV Ljubljani.
Aliansa je razpadla leta 1830 zaradi notranjih sporov. Usodni spor je bilo nasprotovanje avstrijskega kanclerja kneza Metternicha ustanovitvi neodvisne Grčije.