Janoš Kardoš: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2: Vrstica 2:


{{slog|slovničnih napak}}
{{slog|slovničnih napak}}
Kardoš se je rodil na [[Noršinci, Moravske Toplice|Noršincih (Norsincz/Újtölgyes)]], v [[Prekmurje|Prekmurju]], na [[Madžarska|Madžarskem]] (v [[Železna županija|Železno županijo]]). Najprej na [[Madžarska|Madžarsko]] hodil v gimnazijo [[Sopron]]u, potem pa v [[Dunaj]]u. V duhovnika je bil posvečen l. [[1830]]. V [[Hodoš|Hodošu (Őrihodos)]] je bil dušni pastir od leta [[1835]] do leta [[1873]].
Kardoš se je rodil v [[Noršinci, Moravske Toplice|Noršincih (Norsincz/Újtölgyes)]], v [[Prekmurje|Prekmurju]], na [[Madžarska|Madžarskem]] (v [[Železna županija|Železni županiji]]). Najprej je hodil na [[Madžarska|madžarsko]] gimnazijo v [[Sopron]]u, potem pa je študiral na [[Dunaj]]u. V duhovnika je bil posvečen l. [[1830]]. V [[Hodoš|Hodošu (Őrihodos)]] je bil dušni pastir od leta [[1835]] do leta [[1873]].


Že l. [[1831]] prevedlo [[Mihály Vörösmarty|Vörösmartyova]] Slovenska Razglasa, na prekmurskem narečju ''(Nábüd)''. Prevedel še pesmi [[János Arany|Jánosa Aranya]] in [[Sándor Petőfi|Sándora Petőfija]], ter evangeliška Biblija in pisal pesmerici.<br>
Že l. [[1831]] je prevedel [[Mihály Vörösmarty|Vörösmartyova]] Slovenska Razglasa, v prekmurskem narečju ''(Nábüd)''. Prevedel je še pesmi [[János Arany|Jánosa Aranya]] in [[Sándor Petőfi|Sándora Petőfija]] ter evangeličansko Biblija in spisal pesmarico.<br>
V času vojne za neodvisnost leta [[1848]]-[[1849|49]] so prekmurski katoliški duhovniki in njihovi verniki podpirali katoliške Habsburžane, evangeličani pa madžarskega [[Lajos Kossuth|Lajosa Kossutha]]. Kardoš je videl zagotovilo za obstoj evangeličanske manjšine znotraj katoliške slovenske manjšine v tem, da je potpiral madžarizacijske težnje v času dualizma. Tedaj je prevladovala teorija, da živijo med [[Mura|Muro]] in [[Raba|Rabo]] ''„Vendski”'' ali ''„Vendski Slovenci”'', katerih ''„stari slovanski”'' jezik ni isti jeziku kranjskih Slovencev. Evangeličanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili na koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] prepičani, da svojo evangeličansko vero lahko obdržijo le, če na zahtevo Madžarov postanejo ''„Vendi”'', ''„Vendski Slovenci”'', ali se asimilirajo.
V času pomladi narodov leta [[1848]]-[[1849|49]] so prekmurski katoliški duhovniki in njihovi verniki podpirali katoliške Habsburžane, evangeličani pa Madžarja [[Lajos Kossuth|Lajosa Kossutha]]. Kardoš je videl zagotovilo za obstoj evangeličanske manjšine znotraj katoliške slovenske večine v tem, da je podpiral težnje madžarizacije v času dualizma. Tedaj je prevladovala teorija, da živijo med [[Mura|Muro]] in [[Raba|Rabo]] ''„Vendi”'' ali ''„Vendski Slovenci”'', katerih ''„stari slovanski”'' jezik ni enak jeziku kranjskih Slovencev. Evangeličanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili na koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] prepičani, da svojo evangeličansko vero lahko obdržijo le, če na zahtevo Madžarov postanejo ''„Vendi”'', ''„Vendski Slovenci”'', ali se asimilirajo.


Teorija o tem, da Porabskih Slovenci (''Vendi'') niso Slovenci, je nastala v boju za evangeličansko vero in v boju za predtrianonske meje. Tako imenovano ''„vendsko vprašanje”'' torej ni znanstveno, temveč samoljuben politično vprašanje.<br>
Teorija o tem, da Porabski Slovenci (''Vendi'') niso Slovenci, je nastala v boju za evangeličansko vero in v boju za predtrianonske meje. Tako imenovano ''„vendsko vprašanje”'' torej ni znanstveno, temveč politično vprašanje.<br>
Kljub temu Kardoš pomembni za ohranitev [[slovenščina|slovenskega jezika]] in narodne zavestih [[Porabski Slovenci|madžarskih Slovencev]]. Leta [[1868]] prevedel na prekmurščino en madžarski učbenik, za prekmurskih šoli.
Kljub temu je Kardoš pomemben za ohranitev [[slovenščina|slovenskega jezika]] in narodne zavesti [[Porabski Slovenci|madžarskih Slovencev]]. Leta [[1868]] je prevedel v prekmurščino en madžarski učbenik za prekmurske šole.


== Viri ==
== Viri ==

Redakcija: 19:57, 24. januar 2009

Janoš Kardoš (madžarsko: Kardos János), slovenski evangeličanski duhovnik, pisatelj in prevajalec, * okrog 13. februar 1801, Noršinci; † 12. avgust 1873, Hodoš.

Kardoš se je rodil v Noršincih (Norsincz/Újtölgyes), v Prekmurju, na Madžarskem (v Železni županiji). Najprej je hodil na madžarsko gimnazijo v Sopronu, potem pa je študiral na Dunaju. V duhovnika je bil posvečen l. 1830. V Hodošu (Őrihodos) je bil dušni pastir od leta 1835 do leta 1873.

Že l. 1831 je prevedel Vörösmartyova Slovenska Razglasa, v prekmurskem narečju (Nábüd). Prevedel je še pesmi Jánosa Aranya in Sándora Petőfija ter evangeličansko Biblija in spisal pesmarico.
V času pomladi narodov leta 1848-49 so prekmurski katoliški duhovniki in njihovi verniki podpirali katoliške Habsburžane, evangeličani pa Madžarja Lajosa Kossutha. Kardoš je videl zagotovilo za obstoj evangeličanske manjšine znotraj katoliške slovenske večine v tem, da je podpiral težnje madžarizacije v času dualizma. Tedaj je prevladovala teorija, da živijo med Muro in Rabo „Vendi” ali „Vendski Slovenci”, katerih „stari slovanski” jezik ni enak jeziku kranjskih Slovencev. Evangeličanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili na koncu 19. stoletja prepičani, da svojo evangeličansko vero lahko obdržijo le, če na zahtevo Madžarov postanejo „Vendi”, „Vendski Slovenci”, ali se asimilirajo.

Teorija o tem, da Porabski Slovenci (Vendi) niso Slovenci, je nastala v boju za evangeličansko vero in v boju za predtrianonske meje. Tako imenovano „vendsko vprašanje” torej ni znanstveno, temveč politično vprašanje.
Kljub temu je Kardoš pomemben za ohranitev slovenskega jezika in narodne zavesti madžarskih Slovencev. Leta 1868 je prevedel v prekmurščino en madžarski učbenik za prekmurske šole.

Viri

  • Marija Kozar, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, Monošter-Szombathely, 1996.
  • Az Őrség és a Vendvidék, turistični vodnik 2004.

Glej tudi