Pavzanij (geograf): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Slovenec sem (pogovor | prispevki)
Nova stran: '''Pauzanij''' (starogrško: Παυσανίας Pavsanías), starogrški popotnik in geograf. Živel je 2. stoletju našega štetja, v času [[Hadrija...
 
Slovenec sem (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3: Vrstica 3:
Živel je 2. stoletju našega štetja, v času [[Hadrijan]]a, [[Antonij Pij|Antonija Pija]] in [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. Najbolj je poznan po daljšem delu ''Opis Grčije'' (Ἑλλάδος περιήγησις), ki opisuje [[antična Grčija|antično Grčijo]] skozi opažanja iz prve roke, in je ključna vez med [[klasika|klasično]] [[književnost|književnostjo]] in [[sodobnost|sodobno]] [[arheologija|arheologijo]].
Živel je 2. stoletju našega štetja, v času [[Hadrijan]]a, [[Antonij Pij|Antonija Pija]] in [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. Najbolj je poznan po daljšem delu ''Opis Grčije'' (Ἑλλάδος περιήγησις), ki opisuje [[antična Grčija|antično Grčijo]] skozi opažanja iz prve roke, in je ključna vez med [[klasika|klasično]] [[književnost|književnostjo]] in [[sodobnost|sodobno]] [[arheologija|arheologijo]].


<br /><br />



[[Kategorija:Starogrški geografi]]
[[Kategorija:Starogrški geografi]]

[[br:Paosanias ar Beajour]]
[[bg:Павзаний]]
[[ca:Pausànies (geògraf)]]
[[cs:Pausaniás]]
[[de:Pausanias]]
[[el:Παυσανίας (γεωγράφος)]]
[[es:Pausanias (geógrafo)]]
[[fr:Pausanias le Périégète]]
[[it:Pausania il Periegeta]]
[[la:Pausanias (scriptor)]]
[[lb:Pausanias (Geograph)]]
[[lt:Pauzanijas]]
[[hu:Pauszaniasz Periégétész]]
[[nl:Pausanias (schrijver)]]
[[ja:パウサニアス]]
[[no:Pausanias (geograf)]]
[[pl:Pauzaniasz (geograf)]]
[[pt:Pausânias (geógrafo)]]
[[ro:Pausanias]]
[[ru:Павсаний (географ)]]
[[simple:Pausanias (geographer)]]
[[fi:Pausanias (maantieteilijä)]]
[[sv:Pausanias (geograf)]]
[[tr:Pausanias]]
[[uk:Павсаній (географ)]]
[[zh:保萨尼亚斯]]

Redakcija: 00:31, 19. januar 2009

Pauzanij (starogrško: Παυσανίας Pavsanías), starogrški popotnik in geograf.

Živel je 2. stoletju našega štetja, v času Hadrijana, Antonija Pija in Marka Avrelija. Najbolj je poznan po daljšem delu Opis Grčije (Ἑλλάδος περιήγησις), ki opisuje antično Grčijo skozi opažanja iz prve roke, in je ključna vez med klasično književnostjo in sodobno arheologijo.