Dolžina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: br:Hed
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Dolžína''' je v običajni rabi le poseben primer [[razdalja|razdalje]] (prim. ''širina'', ''višina''), v [[fizika|fiziki]] in [[tehnika|tehniki]] pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat [[sopomenka|sopomenska]]. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz '''višina'''. Nikoli ne govorimo o »dolžini od [[Zemlja|Zemlje]] do [[Alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«.
'''Dolžína''' je v običajni rabi le poseben primer [[razdalja|razdalje]] (prim. ''širina'', ''višina''), v [[fizika|fiziki]] in [[tehnika|tehniki]] pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat [[sopomenka|sopomenska]]. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz '''višina'''. Nikoli ne govorimo o »dolžini od [[Zemlja|Zemlje]] do [[Alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«.


[[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za dolžino [[osnovne enote SI|osnovno enoto]] [[meter]]. Še nekaj drugih [[enota|enot]] dolžine, urejenih od večjih k manjšim:
[[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za dolžino [[osnovne enote SI|osnovno enoto]] [[meter]]. Še nekaj drugih [[merska enota|enot]] dolžine, urejenih od večjih k manjšim:
{|
{|
|-----
|-----

Redakcija: 21:49, 11. januar 2009

Dolžína je v običajni rabi le poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina. Nikoli ne govorimo o »dolžini od Zemlje do α Kentavra (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«.

Mednarodni sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim:

Dolžina ni notranja lastnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno lastnost prostora pojasnjuje Einsteinova posebna teorija relativnosti.

Glej tudi

Dolžina je količina, ki jo lahko merimo z naravnimi ali dogovorjenimi enotami. Naravne enote so:

  • čevelj
  • ped
  • komolec
  • ščepec...

Dogovorjene enote so:

  • kilometer
  • meter
  • decimeter
  • centimeter
  • milimeter...