Dolžina: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: br:Hed |
m pnp (pridruži se še ti) |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Dolžína''' je v običajni rabi le poseben primer [[razdalja|razdalje]] (prim. ''širina'', ''višina''), v [[fizika|fiziki]] in [[tehnika|tehniki]] pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat [[sopomenka|sopomenska]]. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz '''višina'''. Nikoli ne govorimo o »dolžini od [[Zemlja|Zemlje]] do [[Alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«. |
'''Dolžína''' je v običajni rabi le poseben primer [[razdalja|razdalje]] (prim. ''širina'', ''višina''), v [[fizika|fiziki]] in [[tehnika|tehniki]] pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat [[sopomenka|sopomenska]]. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz '''višina'''. Nikoli ne govorimo o »dolžini od [[Zemlja|Zemlje]] do [[Alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«. |
||
[[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za dolžino [[osnovne enote SI|osnovno enoto]] [[meter]]. Še nekaj drugih [[enota|enot]] dolžine, urejenih od večjih k manjšim: |
[[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za dolžino [[osnovne enote SI|osnovno enoto]] [[meter]]. Še nekaj drugih [[merska enota|enot]] dolžine, urejenih od večjih k manjšim: |
||
{| |
{| |
||
|----- |
|----- |
Redakcija: 21:49, 11. januar 2009
Dolžína je v običajni rabi le poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina. Nikoli ne govorimo o »dolžini od Zemlje do α Kentavra (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«.
Mednarodni sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim:
|
|
Dolžina ni notranja lastnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno lastnost prostora pojasnjuje Einsteinova posebna teorija relativnosti.
Glej tudi
Dolžina je količina, ki jo lahko merimo z naravnimi ali dogovorjenimi enotami. Naravne enote so:
- čevelj
- ped
- komolec
- ščepec...
Dogovorjene enote so:
- kilometer
- meter
- decimeter
- centimeter
- milimeter...