Komiža: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Grejo (pogovor | prispevki)
dms+tekst
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Slika:Komiza22.jpg|thumb|desno|Komiža]]
[[Slika:Komiza22.jpg|thumb|desno|Komiža]]
[[Slika:Komiza1.jpg|thumb|desno|Komiža, pogled z Biševa]]
[[Slika:Komiza1.jpg|thumb|desno|Komiža, pogled z Biševa]]
'''Komiža''' je manjše [[pristanišče]] in [[ribič|ribiško]] [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], leži na [[zahod]]ni strani [[otok]]a [[Vis]]a. Spada v [[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinsko županijo]]
'''Komiža''' je manjše [[pristanišče]] in [[ribič|ribiško]] [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], leži na [[zahod]]ni strani [[otok]]a [[Vis]]a. Spada v [[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinsko županijo]].


== Geografija ==
== Geografija ==
Komiža, ki leži na zahodni strani otoka ob severnozahodni [[obala|obali]] [[Komiški zaliv|Komiškega zaliva]] pod [[hrib]]om Hum (587 mnm), ki varuje [[mesto|mestece]] pred hladnimi severnimi [[veter|vetrovi]] je z asfaltirano [[cesta|cesto]] povezano z največjim naseljem na otoku, mestom [[Vis (mesto)|Vis]]. Komiški zaliv, v katerem je naselje, ima na vzhodni strani veliko peščenih in prodnatih [[plaža|plaž]] - enajst jih je samo od naselja do [[RT|rta]] ''Stupište'' - in vsaka od njih ima, kar je za otoke nenavadno, svoj [[izvir]] pitne [[voda|vode]].
Komiža, ki leži na zahodni strani otoka ob severnozahodni [[obala|obali]] [[Komiški zaliv|Komiškega zaliva]] pod [[hrib]]om Hum (587 mnm), ki varuje [[mesto|mestece]] pred hladnimi severnimi [[veter|vetrovi]] je z asfaltirano [[cesta|cesto]] povezano z največjim naseljem na otoku, mestom [[Vis (mesto)|Vis]]. Komiški zaliv, v katerem je naselje, ima na vzhodni strani veliko peščenih in prodnatih [[plaža|plaž]] - enajst jih je samo od naselja do [[Rt|rta]] ''Stupište'' - in vsaka od njih ima, kar je za otoke nenavadno, svoj [[izvir]] pitne [[voda|vode]].


Pristanišče varuje pred zahodnimi [[veter|vetrovi]] okoli 200 metrov dolg [[valobran]], na koncu katerega stoji [[svetilnik]]. Globina morja pri valobranu je do 6 metrov. Ob njem je najzaneslivejši privez za plovila. Pristan je odprt južnim vetrovom, tedaj je morja vzvalovano.
Pristanišče varuje pred zahodnimi [[veter|vetrovi]] okoli 200 metrov dolg [[valobran]], na koncu katerega stoji [[svetilnik]]. Globina morja pri valobranu je do 6 metrov. Ob njem je najzaneslivejši privez za plovila. Pristan je odprt južnim vetrovom, tedaj je morja vzvalovano.

Redakcija: 10:20, 10. januar 2009

Koordinati: Komiža 43°02′55″N, 16°05′13″E

Komiža
Komiža, pogled z Biševa

Komiža je manjše pristanišče in ribiško naselje na Hrvaškem, leži na zahodni strani otoka Visa. Spada v Splitsko-dalmatinsko županijo.

Geografija

Komiža, ki leži na zahodni strani otoka ob severnozahodni obali Komiškega zaliva pod hribom Hum (587 mnm), ki varuje mestece pred hladnimi severnimi vetrovi je z asfaltirano cesto povezano z največjim naseljem na otoku, mestom Vis. Komiški zaliv, v katerem je naselje, ima na vzhodni strani veliko peščenih in prodnatih plaž - enajst jih je samo od naselja do rta Stupište - in vsaka od njih ima, kar je za otoke nenavadno, svoj izvir pitne vode.

Pristanišče varuje pred zahodnimi vetrovi okoli 200 metrov dolg valobran, na koncu katerega stoji svetilnik. Globina morja pri valobranu je do 6 metrov. Ob njem je najzaneslivejši privez za plovila. Pristan je odprt južnim vetrovom, tedaj je morja vzvalovano.

Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal Z Bl 3s. Nazivni domet svetilnika je 4 milje.

Prebivalstvo

V Komiži stalno živi 1523 prebivalcev (popis 2001).

Gospodarstvo

Prebivalci Komiže se ukvarjajo z vinogradništvom, ribolovom, predelavo rib in turizmom.

Zgodovina

Iz zgodovine tega mesteca , ki ga prvič omenjajo v 12. stol., so se ohranili beneška utrdba iz 16. stol., renesančna cerkev Gospa od Gusarice - zavetnica ribičev -, ter zanimiva renesančna Zametova hiša, samostan s cerkvijo in obrambnim stolpom iz 17. stoletja, ki stoji jugovzhodno nad mestom. Samostan s cerkvijo sv. Nikole so postavili benediktinci, ki so prišli iz otoka Biševa že v drugi polovici 13. stol., današnjo podobo pa je samostan dobil 1645, ko je bila zgrajena cerkev imenovana Mustar. Ob pristanišču je kaštel z zanimivim majhnim muzejem iz leta 1585 in Zonkotovo hišo iz 16. stoletja.

Ob novi cesti proti Visu stoji na 310 mnm visokem sedlu cerkvica sv. Mihovila postavljena v 12. stoletju.