Pegam in Lambergar

Pegam in Lambergar

Pegam in Lambergar je slovenska ljudska balada, ki govori o boju med Čehom Janom Vitovcem in Slovencem Lambergarjem.

Slika:Pegam.jpg

Pegam in Lambergar

Zgodovinsko ozadje

V 15. stoletju se je vnel boj za zapuščino Celjskih grofov. Jani Vitovec (Pegam) je poveljeval vojski, ki so jo zbrali vdova Ulrika II. Katarina in sorodniki Goriški ter napadel cesarja Friderika IV., glavnega dediča poknežene grofije celjske. Pegam je razdejal Kranjsko deželo in požgal veliko gradov. Cesar Friderik je na pomoč poklical neustrašnega Lambergarja in s Pegamom sta se spopadla na Dunaju, kjer je zmago slavil Lambergar. V pesmi naj bi Pegam sicer umrl, v resnici pa ni in je le poražen odšel z Dunaja. Zmagovalci so se mu maščevali tudi tako, da so ga spremenili v pošast s tremi glavami, ki čaka pod zemljo. Njun boj so v 19. stoletju velikokrat upodabljali tudi na panjskih končnicah, kjer so Pegamu nadeli uniformo Napoleonovega vojaka.
Z Lambergi pa je povezan tudi grad Kamen, kjer si še danes lahko ogledamo ruševine.

Slika:Pegam-in-Lambergar.gif

Pegam in Lambergar

Vsebina pesmi

Pegam sprašuje cesarja, če ima pod seboj koga, ki bi se spopadel z njim in cesar mu odgovori, da ga ima, in sicer Lambergarja iz bele Ljubljane. Cesar mu je hitro poslal pismo in ko ju je Lambergar dobil je potočil solze, saj se je Pegama bal ker je bol toliko večji in močnejši od njega. Mati, ki je sedela za pečjo pa mu je rekla, naj se nikar ne boji, saj bo zanj molila roženvenec in mu še svetovala, kako naj se bojuje. Ko bo prispel na Dunaj, naj pozove Pegama v boj in ko bosta prvič zjezdila, se bosta samo kušnila, v drugo si bosta mezince odgriznila, v tretje pa si bosta glave sekala. Pegam bo imel tri glave, on pa naj odseka srednjo. Lambergar je tako storil in res se je zgodilo, tako kot mu je velela mati. Tako je bil Pegam premagan, cesar zadovoljen in Lambergar srečen.

Pesem se je z leti spreminjala - vanjo so vpletli tudi podvige Gašperja II. Lamberga, ki je živel kasneje, proslavil pa se je na turnirskem polju.

Odlomek

Šla sta venkaj na polje,
kakor takmu boju gre.
V prvo sta se zjezdila,
prelepo se kušnila;
v drugo sta se zjezdila,
si mezince odgriznila;
v tretje sta se zjezdila,
glave sta si jemala.
Pegam ima tri glave,
Lambergar ga ob srednjo dé.

Viri in literatura

Fran Detela, Pegam in Lambergar, Ljubljana 1995

Oznaka osebe

Lambergar je literarni junak v ljudski baladi Pegam in Lambergar. Živel je v Ljubljani. Bil je majhen a širok. Dobil je pismo od cesarja, ki mu je naročil, naj pride na Dunaj, kjer se bo bojeval s Pegamom. Ta novica ga ne razveseli, prav tako tudi ne njegove matere. Ob odhodu je jokal, mati pa je obljubila, da bo molila zanj. Ko je prišel na Dunaj, je Pegamu odsekal srednjo glavo ter tako postal junak. Cesar ga vpraša, če želi ostati na Dunaju, vendar mu Lambergar odgovori, da gre raje nazaj na Kranjsko, kjer je srečen.

Slika:Pegam in Lambergar.jpg

Pegam in Lambergar

Postavimo ga v 15. stoletje, oziroma v čas, ko so izumrli Celjski grofje.

Rodbina Lambergar je živela na gradu Kamen, kjer še danes vidimo razvaline.

Pegam in Lambergar

Odlomek

Velik ni, pa je širok;
Al' nam tukaj je od rok.
V beli je Ljubljani doma:
Lambergar junak je ta.« 
»»Bo naj, kjer če, pošlji ponj,
Al' pa piši mu na dom,
Da se z njim poskusil bom.««

Hitro cesar pisma tri
Lambergarju dat' veli.
Lambergar jel pisma brat',
Jele mu solze kapljat'.
Mati za pečjo sedi
In tako mu govori:
»Kaj t' je, Lambergar ti mlad!
Ko začel si pisma brat',
Jele ti solze kapljat'

Literatura:

Fran Detela, Pegam in Lambergar, Ljubljana 1995
www.wikivir.com