Friedrich Wilhelm Bessel: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 9 zlogov ,  pred 13 leti
m
Bot: Fixing wiki syntax; cosmetic changes
m (robot Dodajanje: sr:Фридрих Бесел)
m (Bot: Fixing wiki syntax; cosmetic changes)
== Življenje in delo ==
 
Bessel je začel svojo življensko pot kot [[knjigovodja]]. [[astronomija|Astronomije]] se je naučil sam in je bil na tem področju kmalu uspešen. Leta [[1804]] je z 20. leti še enkrat preračunal [[tir]] [[Halleyjev komet|Halleyjevega]] [[komet]]a in poslal svoje rezultate [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers|OlbersOlbersu]]u, na katerega so njegovi računi napravili tolikšen vtis, da je za mladeniča našel službo na [[observatorij]]u.
 
Do leta [[1810]] je postal Bessel tako ugleden, da ga je opazil [[Prusija|pruski]] [[kralj]] [[Friderik Viljem III.]] in ga imenoval za nadzornika in glavnega sodelavca pri gradnji [[Observatorij Königsberg|Observatorija v Königsbergu]]. Od leta [[1813]] do svoje smrti je bil njegov predstojnik. Bil je izvrsten opazovalec in teoretik. Na observatoriju je vneto preučeval [[James Bradley|BradleyBradleyjeva]]jeva opazovanja. Določeval je natančnost uporabljenih [[astronomski inštrument|astronomskih inštrumentov]]. Iznašel je postopke za popravljanje in računanje napak. Izvršil je meritve osnovnih podatkov o [[precesija|precesiji]], [[nutacija|nutaciji]] in [[aberacija|aberaciji]]. V astronomske račune je vpeljal številne izboljšave in uvedel postopke [[matematična analiza|matematične analize]]. Izdelal je poenoten sistem računanja [[lega|položajev]] [[zvezda|zvezd]], ki ga še danes uporabljamo. Leta [[1818]] je izdal [[zvezdni katalog|katalog]] položajev 50.000 zvezd izračunanih po Bradleyjevih opazovanjih, ki ga je kasneje še izboljšal njegov učenec [[Friedrich Wilhelm August Argelander|Argelander]].
 
[[27. januar]]ja [[1829]] je pisal Besslu [[Carl Friedrich Gauss|Gauss]] o osnovah [[neevklidska geometrija|neevklidskih geometrij]]. Med leti [[1821]] in [[1825]] je Bessel na observatoriju v Königsbergu izmeril lege 32.000 zvezd v ekvatorialnem koordinatnem sistemu. To število je do leta [[1833]] naraslo do 75.000 zvezd med 15 stopinjami južne in 45 stopinjami severne deklinacije do magnitude 9<sup>m</sup>. Izdal je katalog natančnih položajev zvezd ''Fundamenta astronomiae''. Pri uporabi svojega zvezdnega kataloga izpeljanega iz Bradleyjevih opazovanj za [[epoha (astronomija)|epoho]] 1830,0 in [[Giuseppe Piazzi|PiazziPiazzijevega]]jevega kataloga je našel vrednost splošne precesije v longitudi Ψ = 50,3635". Zaradi njegovega dela Bessla smatramo za ustanovitelja sodobne [[astrometrija|astrometrije]].
 
Zanimal se je tudi za [[geodezija|geodezijo]]. Od leta [[1832]] je z Balyerom meril geografsko stopinjo v vzhodni Prusiji. Prvi je izračunal [[paralaksa|paralakso]] zvezde ([[61 Laboda|61]] [[Labod (ozvezdje)|Laboda]] (Cygni)) in tako izpolnil 300 let star sen astronomov. Pri predelavi Bradleyjevega kataloga je opazil, da ima ta zvezda, ki jo je odkril Piazzi, veliko [[lastno gibanje]]. Menil je, da nam je nenavadno blizu, čeprav ima zelo šibek sij. S Fraunhoferjevim [[heliometer|heliometrom]], ki mu je omogočal zelo natančno merjenje, in, ki ga je zasnoval sam, je v letih od [[1837]] do [[1840]] opravil mnoga opazovanja te zvezde. Meril je kotne razdalje med njo in dvema šibkima navidezno bližnjima zvezdama. Zvezdi imata majhno lastno gibanje, sta torej mnogo dlje od [[Osončje|Osončja]] in tvorita z zvezdo le navidezno trozvezdje. Ob koncu leta [[1838]] je po temeljiti analizi svojih meritev objavil, da je zvezda 61 Laboda v enem letu opisala na nebu manjhno [[elipsa|elipso]] med ostalimi zvezdami. Za paralakso je tega leta dobil 0,37 [[kotna sekunda|kotne sekunde]], leta 1840 pa 0,348 sekunde. To je pomenilo, da je zvezda od nas 590.000-krat dlje kot [[Sonce]], oziroma 160.000 [[milijarda|milijard]] [[kilometer|km]] daleč ali 11,1 [[svetlobno leto|svetlobnega leta]]. Istega leta sta merila paralaksi [[Alfa Kentavra|&alpha;α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Centauri) in [[Vega (zvezda)|Vege]], &alpha;α [[Lira (ozvezdje)|Lire]] (Lyrae) tudi [[Thomas James Henderson|Henderson]] in [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve|Friedrich von Struve]]. Natančnost, s katero je meril Bessel, je bila takšna, kakor da bi izmeril debelino [[lasje|lasu]] z razdalje 50 [[meter|m]]. Za človeka se je s tem [[Vesolje]] močno povečalo, saj si je [[Johannes Kepler|Kepler]] predstavljal, da je celotna zvezdna krogla od nas oddaljena le kako [[desetina|desetino]] svetlobnega leta, [[Isaac Newton|Newton]] pa si je upal to številko povečati na morda 2 svetlobni leti. Besslova objava o odkritju zvezdne paralakse je pomenila še končno potrditev [[Nikolaj Kopernik|Kopernikove]] teorije, saj je bila poleg zvezdne aberacije [[svetloba|svetlobe]], ki jo je odkril leta [[1728]] Bradley, očiten dokaz za [[gibanje]] [[Zemlja|Zemlje]] v [[prostor]]u. Do sredine [[20. stoletje|20. stoletja]] so izmerili že 60.00 tisoč zvezdnih paralaks. Na ta način so merili razdalje do 100 svetlobnih let.
 
Leta [[1841]] je Bessel določil [[elipsoid]]no [[oblika Zemlje|obliko Zemlje]], polmer ob ekvatorju ''a'' = 6.377.397,155 m, polmer ob poldnevniku ''b'' = 6.356.078,963 m in sploščenost ''e'' = 1/299,1528128, ter njeno [[masa|maso]].
: <math> x^2 {dy^2\over dx^2} + x {dy\over dx} - (x^2 + n^2) y = 0 \; . </math>
 
Dela pri tem problemu ni mogel več nadaljevati, ker ga je doletela smrt, in tako tudi ni mogel biti priča uspehu [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier|Le VerrierVerriera]]a in [[John Couch Adams|Johna Adamsa]], ki sta z odkritjem [[Neptun (planet)|Neptuna]] končno rešila problem Uranovega tira.
 
== Priznanja ==
=== Nagrade ===
 
[[Kraljeva astronomska družba]] (RAS) mu je leta [[1829]] in [[1841]] podelila [[Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe|Zlati medalji]].
 
=== Poimenovanja ===
6.565

urejanj

Navigacijski meni