Zdenko Kalin: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
360.301 urejanje
mBrez povzetka urejanja
G-Cup (pogovor | prispevki)
1.958 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Zdenko Kalin''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[11. april]] [[1911]] [[Solkan]], [[Nova Gorica]], † [[11. november]] [[1990]], [[Ljubljana]].
'''Zdenko Kalin''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[11. april]] [[1911]] [[Solkan]], [[Nova Gorica]], † [[11. november]] [[1990]], [[Ljubljana]].
Rodil se je v Solkanu pri Gorici. Na [[Akademija za likovno umetnost v Zagrebu|Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu]] je študiral kiparstvo pri profesorjih [[Franjo Kršinić|Franju Kršiniću]] in [[Robert Frangeš-Mihanović|Robertu Frangeš-Mihanoviću]]. Diplomiral je leta 1934. [[Prešernova nagrada|Prešernovi nagradi]] je prejel leta [[1959]] za plastiko na pročelju poslopja [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja. Je avtor enega najbolj znanih slovenskih kipov, ''RTV dečka s piščaljo'' ali ''Pastirčka''. Zdenko Kalin je bil mojster portreta, številnih kipov Otroške igre in spomeniške plastike.
Rodil se je v Solkanu pri Gorici. Skupaj s starši so se iz okolice Gorice preselili v Kraljevino Jugoslavijo. Pri izbiri poklica je sledil bratu Borisu. Na [[Akademija za likovno umetnost v Zagrebu|Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu]] je študiral kiparstvo pri profesorjih [[Franjo Kršinić|Franju Kršiniću]] in [[Robert Frangeš-Mihanović|Robertu Frangeš-Mihanoviću]]. Študij je zaključil leta 1934. Uveljavil se je kot izvrsten avtor spomeniške plastike, portretist in avtor malih bronastih kipov. [[Prešernova nagrada|Prešernovi nagradi]] je prejel leta [[1959]] za plastiko na pročelju poslopja [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja. Je avtor enega najbolj znanih slovenskih kipov, ''RTV dečka s piščaljo'' ali ''Pastirčka''. Bil je profesor za kiparstvo na ALU v Ljubljani. Zdenko Kalin je bil mojster portreta, številnih kipov Otroške igre in spomeniške plastike.


Zdenko Kalin je bil mlajši brat kiparja [[Boris Kalin|Borisa Kalina]].
Zdenko Kalin je bil mlajši brat kiparja [[Boris Kalin|Borisa Kalina]].
Vrstica 9: Vrstica 9:
*''Pastirček'' ali ''Deček s piščaljo'', 1942; [[Tivoli, Ljubljana|Tivoli]]
*''Pastirček'' ali ''Deček s piščaljo'', 1942; [[Tivoli, Ljubljana|Tivoli]]
*''Ženski akt'', 1943/44;
*''Ženski akt'', 1943/44;
*''Spomenik padlim na Urhu'', 1955; soavtor Karel Putrih, arhitekt Boris Kobe
*''[[Boris Kidrič]]'', 1960; Prešernova cesta
*''[[Boris Kidrič]]'', 1960; Prešernova cesta
*''Pionirja'', 1962, Tivoli
*''Pionirja'', 1962, Tivoli
*''Otroške igre'', 1965, [[Žale, Ljubljana|Žale]]
*''Otroške igre - fontana'', 1965, [[Žale, Ljubljana|Žale]]
*''Steber talcev'', 1965, Žale
*''Steber talcev'', 1965, Žale


Redakcija: 21:19, 4. januar 2009

Zdenko Kalin, slovenski kipar, * 11. april 1911 Solkan, Nova Gorica, † 11. november 1990, Ljubljana.

Rodil se je v Solkanu pri Gorici. Skupaj s starši so se iz okolice Gorice preselili v Kraljevino Jugoslavijo. Pri izbiri poklica je sledil bratu Borisu. Na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu je študiral kiparstvo pri profesorjih Franju Kršiniću in Robertu Frangeš-Mihanoviću. Študij je zaključil leta 1934. Uveljavil se je kot izvrsten avtor spomeniške plastike, portretist in avtor malih bronastih kipov. Prešernovi nagradi je prejel leta 1959 za plastiko na pročelju poslopja Državnega zbora Republike Slovenije in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja. Je avtor enega najbolj znanih slovenskih kipov, RTV dečka s piščaljo ali Pastirčka. Bil je profesor za kiparstvo na ALU v Ljubljani. Zdenko Kalin je bil mojster portreta, številnih kipov Otroške igre in spomeniške plastike.

Zdenko Kalin je bil mlajši brat kiparja Borisa Kalina.

V Ljubljani so na javnih površinah postavljena naslednja njegova dela:

  • Simon Gregorčič, 1937; Trg francoske revolucije
  • Pastirček ali Deček s piščaljo, 1942; Tivoli
  • Ženski akt, 1943/44;
  • Spomenik padlim na Urhu, 1955; soavtor Karel Putrih, arhitekt Boris Kobe
  • Boris Kidrič, 1960; Prešernova cesta
  • Pionirja, 1962, Tivoli
  • Otroške igre - fontana, 1965, Žale
  • Steber talcev, 1965, Žale

Galerija

Glej tudi


Stub icon

Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zdenko_Kalin&oldid=1593481«