Forma viva: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 11: Vrstica 11:
* Organizator omeji čas bivanja na delovišču.
* Organizator omeji čas bivanja na delovišču.
* Kiparjem je puščena svoboda izraznih načinov.
* Kiparjem je puščena svoboda izraznih načinov.
* Organizator postane lastnik kipov ustvarjenih na forma vivi.
* Organizator postane lastnik kipov, ustvarjenih na forma vivi.


==Forma vive v Sloveniji==
==Forma vive v Sloveniji==

Redakcija: 15:16, 23. december 2008

Slika:Kostanjevica-FormaViva.JPG
Kostanjeviška forma-viva

Forma viva je mednarodno kiparsko delovno srečanje ali simpozij, lahko pa pomeni tudi prostor, kjer so bili kipi narejeni in kjer stojijo.

Zgodovina

Prvi kiparski simpozij - Formo Vivo - je pripravil Karl Prantl v kamnolomu St. Margarethen v Avstriji leta 1959. Tega simpozija sta se tedaj udeležila tudi dva slovenska kiparja, Janez Lenassi in Jakob Savinšek, katera sta bila tudi pobudnika prve slovenske forme vive v Portorožu (na polotoku Seča) in Kostanjevici na Krki leta 1961.

Nato so sledile še forma vive iz betona v Mariboru ter litega železa v Ravnah na Koroškem, ter v današnjem času pa so nastale v Makolah (mešani materiali) ter Izoli Valobran iz kamnov skalometa.

Pravila

  • Organizator se zaveže da preskrbi udeležencem potreben material, orodja, prostor in bivalne pogoje, po dogovoru tudi prehrano.
  • Organizator omeji čas bivanja na delovišču.
  • Kiparjem je puščena svoboda izraznih načinov.
  • Organizator postane lastnik kipov, ustvarjenih na forma vivi.

Forma vive v Sloveniji

Zunanje povezave