Bedanec: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{working}} |
{{working}} |
||
''Bedanec'' je [[literarni lik|literarni lik]] slovenskega avtorja [[Josip Vandot|Josipa Vandota]]. Nastopa v [[povest|povesti]] z naslovom [[Kekec nad samotnim breznom|Kekec nad samotnim breznom]] |
''Bedanec'' je [[literarni lik|literarni lik]] slovenskega avtorja [[Josip Vandot|Josipa Vandota]]. Nastopa v [[povest|povesti]] z naslovom [[Kekec nad samotnim breznom|Kekec nad samotnim breznom]]. |
||
[[Slika:Kekec2.jpg|thumb|Kekec nad samotnim breznom]] |
[[Slika:Kekec2.jpg|thumb|Kekec nad samotnim breznom]] |
||
Redakcija: 15:28, 16. december 2008
Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Bedanec je literarni lik slovenskega avtorja Josipa Vandota. Nastopa v povesti z naslovom Kekec nad samotnim breznom.
O pisatelju (15. jan. 1884–11. jul. 1944).
Slovenski mladinski pisatelj se je rodil in večino svojega otroštva preživel v gorenjski alpski vasi Kranjska Gora (Borovška vas), ki je s svojo gorsko okolico tudi dogajališče njegovih mladinskih planinskih pripovedi. Pisateljsko pot je začel z otroškimi pesmimi (okrog 200) in črticami (okrog 250), bolj znan pa je po daljši mladinski pripovedi s pravljično tematiko, tematiko divjih lovcev in pastirskega življenja.Umrl je kot izgnanec ob nemškem bombardiranju Slavonskega Broda.
Delo
Jedro Vandotovega mladinskega pisanja je med 1918 in 1924 objavljena serija planinskih pripovedi o 8–10 let starem fantiču Kekcu (Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi, Kekec nad samotnim breznom – prvo iz trilogije je objavil leta 1936 tudi knjižno pod naslovom Kekec iz naših gora), ki so obilno ponatiskovane in prevajane (v srbohrvaščino, slovaščino, albanščino, romunščino), dramatizirane in ekranizirane.
Kekec (1951) je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film, Srečno, Kekec!; leta 1963 pa prvi slovenski barvni film, oba v režiji Jožeta Galeta. Trilogija o Kekcu je bila prirejena za slikanico, ob filmu pa je postala popularna tudi otroška popevka. Kekec je veder pastirček, ki rešuje svojo otroško prijateljico iz rok divjih lovcev, divjih mož in žena, je pri tem ujet, a z zvijačnostjo, pogumom in pomočjo zvestega psa vedno znova pobegne in celo dobi od pravljičnega bitja kako čudodelno zdravilo za svoje bližnje. Pravljična fantastika je v Vandotovi planinski pripovedi podrejena prevladujoči stvarni pripovedi, ki odslikava nekdanji nezavidni socialni položaj otrok na vasi, in idiličnim opisom planinske narave.
Kratka vsebina
Bedanec nastopi kot vsemogočni junak, ki v določenih situacijah stre Kekčevo pogumnost. To se zgodi, ko Bedanec priveže ob drevo Kosobrina, ter ukrade Minku, ki je prala in kuhala Kosobrinu. Kekec reši možička in pade v past razjarjenega orjaka, ki pa bi ga izpustil, če bi mu Kekec pomagal najti njegovo "deklino" Mojco, toda pastirček se upre. Bedanec ponovno ujame Kosobrina, ki od strahu omedli, Bedanec pa zbeži, misleč, da je mrtev; priteče Kekec, ki Kosobrina z vrvjo izvleče čez gorsko steno. Bedanec išče skrivni rov, ki pelje do Kosobrinove koče; v tem rovu mu Kekec nastavi sovo, ki se je Bedanec hudo boji, zbeži in obvisi nad breznom; Kekec ga reši pod pogojem, da bo zapustil te kraje; Bedanec zažge svojo kočo in odide, Kekec se vrne v vas, kjer ga vsi radostno pozdravljajo.
Predstavitev in karakterizacija lika
Bedanec nastopi kot literarni lik v delih Josipa Vandota. Je hudoben, močan lovec, ki neprestano lovi gozdne živali. Ustrahuje in povzroča težave glavnemu junaku Kekcu ter njunima prijateljema Mojci in Rožletu. Vendar se ga Kekec prav nič ne boji, saj je vendar neustrašen in iznajdljiv, zato ga venomer prelisiči, celo takrat, ko je ujet v njegove roke.
Okrutno ravnanje Bedanca je posledica takratne družbe oz. socialnega načina življenja, kjer je prevladovala takoimenovana socialna ogroženost, lakota, reja in služenje. Bedanec nastopi kot vsemogočni junak, ki v določenih situacijah stre Kekčevo pogumnost. To se zgodi, ko Bedanec priveže ob drevo Kosobrina, ter ukrade Minku, ki je prala in kuhala Kosobrinu. Kekec reši možička in pade v past razjarjenega orjaka. Iz dela je razvidno, da je družba imuna na tovrstno dejanje Bedanca ter da starši ne pomagajo svoojim otrokom, ampak se le ti sami borijo.
Vprašamo se, kaj je razlog za takšno Bedančevo početje?Ali je res kriva takratna družba, da je dopuščala tako ravnanje odraslega človeka z mlajšimi otroki ali pa izvira Bedančeva agresivnost iz njegove podzavesti oz. otroštva? Iz znane zgodbe se Bedanec pojavi v zelo negativni luči, in ga ne moremo opravičevati za takšno početje, pa vendar lahko v njem najdemo neko hudomušno ravnanje, ki celo pripelje do občutka prisrčnosti.
Primerjave z drugimi literarnimi liki
Izdaje
- Kekec nad samotnim breznom, izdaje:
- Kekec in Bedanec, izdaje:
Glej tudi
- Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov
- Seznam slovenskih pisateljev
- Seznam slovenskih pravljic
Viri
Zunanje povezave
- (COBISS)