Bedanec: Razlika med redakcijama
| Vrstica 10: | Vrstica 10: | ||
== BEDANEC V KEKCU == |
== BEDANEC V KEKCU == |
||
Jedro Vandotovega mladinskega pisanja je med 1918 in 1924 objavljena serija planinskih pripovedi o 8–10 let starem fantiču Kekcu (Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi, Kekec nad samotnim breznom – prvo iz [[trilogije]] je objavil leta 1936 tudi knjižno pod naslovom Kekec iz naših gora), ki so obilno ponatiskovane in prevajane (v srbohrvaščino, slovaščino, albanščino, romunščino), dramatizirane in ekranizirane. Kekec (1951) je bil [[prvi slovenski mladinski celovečerni film]], [[Srečno, Kekec!]] |
Jedro Vandotovega mladinskega pisanja je med 1918 in 1924 objavljena serija planinskih pripovedi o 8–10 let starem fantiču Kekcu (Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi, Kekec nad samotnim breznom – prvo iz [[trilogije]] je objavil leta 1936 tudi knjižno pod naslovom Kekec iz naših gora), ki so obilno ponatiskovane in prevajane (v srbohrvaščino, slovaščino, albanščino, romunščino), dramatizirane in ekranizirane. Kekec (1951) je bil [[prvi slovenski mladinski celovečerni film]], [[Srečno, Kekec!]]; leta 1963 pa prvi slovenski barvni film, oba v režiji Jožeta Galeta. Trilogija o Kekcu je bila prirejena za slikanico, ob filmu pa je postala popularna tudi otroška popevka. Kekec je veder pastirček, ki rešuje svojo otroško prijateljico iz rok divjih lovcev, divjih mož in žena, je pri tem ujet, a z zvijačnostjo, pogumom in pomočjo zvestega psa vedno znova pobegne in celo dobi od pravljičnega bitja kako čudodelno zdravilo za svoje bližnje. Pravljična fantastika je v Vandotovi planinski pripovedi podrejena prevladujoči stvarni pripovedi, ki odslikava nekdanji nezavidni socialni položaj otrok na vasi, in idiličnim opisom planinske narave. |
||
Redakcija: 22:10, 15. december 2008
O LITERARNEM LIKU
Bedanec nastopi kot literarni lik v delih Josipa Vandota, in sicer v Kekcu. Neprestano ustrahuje in povzroča težave glavnemu junaku Kekcu ter njunima prijateljema Mojci in Rožletu.Vendar se ga Kekec prav nič ne boji, saj je vendar neustrašen in iznajdljiv, zato ga venomer prelisiči, celo takrat, ko je ujet v njegove roke.
O PISATELJU(15. jan. 1884–11. jul. 1944).
Slovenski mladinski pisatelj se je rodil in večino svojega otroštva preživel v gorenjski alpski vasi Kranjska Gora (Borovška vas), ki je s svojo gorsko okolico tudi dogajališče njegovih mladinskih planinskih pripovedi. Pisateljsko pot je začel z otroškimi pesmimi (okrog 200) in črticami (okrog 250), bolj znan pa je po daljši mladinski pripovedi s pravljično tematiko, tematiko divjih lovcev in pastirskega življenja.Umrl je kot izgnanec ob nemškem bombardiranju Slavonskega Broda.
BEDANEC V KEKCU
Jedro Vandotovega mladinskega pisanja je med 1918 in 1924 objavljena serija planinskih pripovedi o 8–10 let starem fantiču Kekcu (Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi, Kekec nad samotnim breznom – prvo iz trilogije je objavil leta 1936 tudi knjižno pod naslovom Kekec iz naših gora), ki so obilno ponatiskovane in prevajane (v srbohrvaščino, slovaščino, albanščino, romunščino), dramatizirane in ekranizirane. Kekec (1951) je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film, Srečno, Kekec!; leta 1963 pa prvi slovenski barvni film, oba v režiji Jožeta Galeta. Trilogija o Kekcu je bila prirejena za slikanico, ob filmu pa je postala popularna tudi otroška popevka. Kekec je veder pastirček, ki rešuje svojo otroško prijateljico iz rok divjih lovcev, divjih mož in žena, je pri tem ujet, a z zvijačnostjo, pogumom in pomočjo zvestega psa vedno znova pobegne in celo dobi od pravljičnega bitja kako čudodelno zdravilo za svoje bližnje. Pravljična fantastika je v Vandotovi planinski pripovedi podrejena prevladujoči stvarni pripovedi, ki odslikava nekdanji nezavidni socialni položaj otrok na vasi, in idiličnim opisom planinske narave.