Mihael Bakoš: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m {{slog}}
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{slog}}
{{slog}}
'''Miháo Bakoš''' ([[madžarščina|madžarsko]]: '''Bakos Mihály''') [[Slovenci|slovenski]] [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] [[župnik]], [[učitelj]], [[pisatelj]] in [[prevajalec]], * okrog [[1742]], [[Šalovci]]; † [[9. april]] [[1803]], [[Šurd]], na [[Madžarska|Madžarskem]].
'''Miháo Bakoš''' ([[madžarščina|madžarsko]]: '''Bakos Mihály''') [[Slovenci|slovenski]] [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] [[župnik]], [[učitelj]], [[pisatelj]] in [[prevajalec]], * okoli [[1742]], [[Šalovci]]; † [[9. april]] [[1803]], [[Šurd]], na [[Madžarska|Madžarskem]].


Bakoš rodil evangeličanskem družinu na Šalovcem ''(Sall).'' Vas v tistem času je spadali na Madžarskem. Njegovi šoli vse je neznani, prav tako kdaj je bil posvečen. Verjetno, da v [[Hodoš]]u ''(Őrihodos)'' hodil v osnvonu šolu.<br>
Bakoš rodil evangeličanskem družinu na Šalovcem ''(Sall).'' Šalovci v tistem času je spadal na Madžarskem. Njegovi šoli vse je neznani, prav tako kdaj je bil posvečen. Verjetno, da v [[Hodoš]]u ''(Őrihodos)'' hodil v osnvono šolo.<br>
Leta [[1779]] pastiroval v Šurdu, na [[Šomodska županija|Šomodsko županijo]]. V Somogyu mnogo Slovenci preselili iz [[Prekmurje|Prekmurja]] v [[17. stoletje|17]].-[[18. stoletje|18. stoletju]]. Šurdi prej je spadali v Somogyu, danas je [[Zala (županija)|Zalska županija]]. Bakoševo prednik [[Štefan Küzmič]] je bil tudi prekmurski Slovenec. Znamenitni pisatelj prevel luteranski Štiri Evangelij na prekmurskom narečju.<br>
Leta [[1779]] pastiroval v Šurdu, na [[Šomodska županija|Šomodsko županijo]]. V Somogyu mnogo Slovencev preselili iz [[Prekmurje|Prekmurja]] v [[17. stoletje|17]].-[[18. stoletje|18. stoletju]]. Šurd danes spada v [[Zala (županija)|Zalski županiji]]. Bakoševo prednik [[Štefan Küzmič]] tudi prekmurski Slovenec. Znamenit pisatelj prevel luteranski Štiri Evangelij na [[prekmurščina|prekmurščino]].<br>
Bakoš l. [[1780]]. prekepilo prisego. Od leta [[1784]] do l. [[1785]] kmalu pastiroval v [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]h ''(Tótkeresztúr),'' potem nanovo prispelo v Somogyu. Sočasno bil zalaski in šomodski dekan.
Bakoš l. [[1780]]. prekepilo prisego. Od leta [[1784]] do l. [[1785]] kmalu pastiroval v [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]h potem nanovo prispel v Somogyu. Sočasno bil zalaski in šomodski dekan.


Bakoš okrog [[1791]] je pisal eden pesmerica na prekmurskom dialektu, a naslov je ''„Krszcsánszke pesmene knige”.'' Drugo izdajo je preskrbel pisatelj [[Miháo Barla]] leta [[1823]], a tretjo [[Janoš Kardoš]] leta [[1848]].
Bakoš okoli l. [[1791]] je pisal eden pesmerica na prekmurščino, a naslov je ''„Krszcsánszke pesmene knige”.'' Drugo izdajo je preskrbel pisatelj [[Miháo Barla]] leta [[1823]], a tretjo [[Janoš Kardoš]] leta [[1848]].


== Viri ==
== Viri ==

Redakcija: 12:09, 13. december 2008

Miháo Bakoš (madžarsko: Bakos Mihály) slovenski evangeličanski župnik, učitelj, pisatelj in prevajalec, * okoli 1742, Šalovci; † 9. april 1803, Šurd, na Madžarskem.

Bakoš rodil evangeličanskem družinu na Šalovcem (Sall). Šalovci v tistem času je spadal na Madžarskem. Njegovi šoli vse je neznani, prav tako kdaj je bil posvečen. Verjetno, da v Hodošu (Őrihodos) hodil v osnvono šolo.
Leta 1779 pastiroval v Šurdu, na Šomodsko županijo. V Somogyu mnogo Slovencev preselili iz Prekmurja v 17.-18. stoletju. Šurd danes spada v Zalski županiji. Bakoševo prednik Štefan Küzmič tudi prekmurski Slovenec. Znamenit pisatelj prevel luteranski Štiri Evangelij na prekmurščino.
Bakoš l. 1780. prekepilo prisego. Od leta 1784 do l. 1785 kmalu pastiroval v Križevcih potem nanovo prispel v Somogyu. Sočasno bil zalaski in šomodski dekan.

Bakoš okoli l. 1791 je pisal eden pesmerica na prekmurščino, a naslov je „Krszcsánszke pesmene knige”. Drugo izdajo je preskrbel pisatelj Miháo Barla leta 1823, a tretjo Janoš Kardoš leta 1848.

Viri

  • Anton Trstenjak: Slovenci na Ogrskem, Narodopisna in književna črtica, OBJAVA ARHIVSKIH VIROV, Maribor 2006.

Glej tudi