Krvavec: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mich973 (pogovor | prispevki)
Mich973 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 18: Vrstica 18:


== Zgodovina smučišča ==
== Zgodovina smučišča ==
[[Slika:Krvavec_poleti.JPG|thumb|200px|left|Krvavec poleti]]

Prvo žičnico so slovesno odprli [[2. avgust]]a [[1958]]. Napravo je izdelalo podjetje ''Žičnica Ljubljana'', ki je bila sprva namenjena na Kočevsko, a se je zaradi spleta naključij znašla na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Obratovala je petnajst let.
Prvo žičnico so slovesno odprli [[2. avgust]]a [[1958]]. Napravo je izdelalo podjetje ''Žičnica Ljubljana'', ki je bila sprva namenjena na Kočevsko, a se je zaradi spleta naključij znašla na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Obratovala je petnajst let.
Ko so gradili prvi oddajnik in planinski dom, so za potrebe prevoza težkih tovorov postavili tovorno žičnico, ki je bila nato prurejena v smučarsko. Zmogljivost naprave je bila 120 smučarjev na uro.
Ko so gradili prvi oddajnik in planinski dom, so za potrebe prevoza težkih tovorov postavili tovorno žičnico, ki je bila nato prurejena v smučarsko. Zmogljivost naprave je bila 120 smučarjev na uro.

Redakcija: 19:36, 10. december 2008

Vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp in smučišče Krvavec

Krvavec je gora v Kamniško-Savinjskih Alpah v občini Cerklje na Gorenjskem. Na njenih pobočjih se nahaja istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec, ki je najbližje smučišče glavnemu mestu Slovenije (oddaljeno 25 km).

Sklop smučarskih prog se nahaja na nadmorski višini od 1450 m do 1971 m, v skupni izmeri ima 26 km urejenih smučarskih prog. V povprečju omogoča 100 smučarskih dni letno. Za najmlajše je urejen vrtec na snegu ob vlečnici Luža, prav tako pa je tam postavljenih nekaj objektov za deskarje na snegu.

  • Smučarske naprave:
    • Gospinca, enosedežnica
    • Tiha dolina, dvosedežnica
    • Križka planina, dvosedežnica
    • Vrh Krvavca, šestsedežnica
    • Njivice I in II, dvosedežnici
    • Zvoh, dvosedežnica
    • Luža, vlečnica
    • Kržišče A in B, vlečnici
Dom na Krvavcu (ski hotel)

Gora je razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku RTV Slovenija, ki je konec osemdesetih let nadomestil kovinski stolp, ki je bil na pobočje postavljen leta 1955. Dostop do smučišča je s kabinsko žičnico, v mesecih brez snežne odeje pa je dostopen tudi po večjidel asfaltirani cesti preko Ambroža pod Krvavcem.

Zgodovina smučišča

Krvavec poleti

Prvo žičnico so slovesno odprli 2. avgusta 1958. Napravo je izdelalo podjetje Žičnica Ljubljana, ki je bila sprva namenjena na Kočevsko, a se je zaradi spleta naključij znašla na Gorenjskem. Obratovala je petnajst let. Ko so gradili prvi oddajnik in planinski dom, so za potrebe prevoza težkih tovorov postavili tovorno žičnico, ki je bila nato prurejena v smučarsko. Zmogljivost naprave je bila 120 smučarjev na uro. Leta 1966 so postavili vlečnico od Tihe doline do Njivic in enosedežnico Gospinca do Doma na Krvavcu. Slednja obratuje še danes. Leta 1970 so predali namenu dvosedežnico Tiha dolina, ki jo bo letos nadomestila nova sodobna štirisedežnica. 1968. leta je smučarske proge pričel utrjevati prvi teptalni stroj. Leta 1973 so ustanovili Konzorcij za gradnjo RTC Krvavec. Rezultat je bila nova kabinska žičnica z ovalnimi kabinami francoskega podjetja Poma, popularno imenovana jajčka. Naprava je služila svojemu namenu kar 26 let. Ko je postala ozko grlo smučišča, jo je 1999. leta nadomestila nova, zmogljivejša kabinska žičnica. Istega leta, tj. 1973 so odprli dvosedežnico Vrh Krvavca (nova šestsedeženica jo je nadomestila leta 2006), vlečnico do Podgradišča, Luže in Njivic (obe stari napravi je leta 1989 nadomestila dvosedežnica Njivice I, tri leta kasneje tudi dvosedežnica Njivice II). Konec 70. let 20. stoletja so smučišče razširili do Križke planine, kjer so izročili namenu dvosedežnico ter dve vlečnici na Kržišče. Tedaj je pričela obratovati še najvišja dvosedežnica na Krvavcu, dvosedežnica Zvoh, ki ima zgornjo postajo na 1971 metrih nad morjem. Danes ima celotno smučišče urejeno umetno zasneževanje.

Glej tudi

Zunanje povezave