Vretenčarji

Vretenčarji Fosilni razpon: sredina zgodnjega kambrija - recentno
Nilski krokodil, Crocodylus niloticus
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) (nerazvrščeno) Craniata Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji) Cuvier, 1812
Razredi in kladi
Poddeblo Vertebrata (nerangirana skupina) Hyperoartia (piškurji) Razred †Conodonta Razred †Pteraspidomorphi Red †Thelodonti Red †Anaspida Red †Galeaspida Red †Pituriaspida Red †Osteostraci Infradeblo Gnathostomata (vretenčarji s čeljustjo) Razred †Placodermi (paleozojske oklepnice) Razred Chondrichthyes (hrustančnice) Razred †Acanthodii (paleozojski bodičasti morski psi) Nadrazred Osteichthyes (kostnice) Razred Actinopterygii (žarkoplavutarice) Razred Sarcopterygii (mesnatoplavutarice) Podrazred Coelacanthimorpha (koleakante) Podrazred Dipnoi (pljučarice) Podrazred Tetrapodomorpha (predniki tetrapodov) Nadrazred Tetrapoda (s štirimi okončinami) Razred Amphibia (dvoživke) Skupina Amniota (amnioti; amnionska votlina) Razred Sauropsida (plazilci in ptiči) Razred Aves (ptiči) Razred Synapsida (sesalcem podobni plazilci) Razred Mammalia (sesalci)

Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.

Hrbtna struna - horda (zgrajena iz turgescentnih celic) je pri njih že nadomeščena z hrbtenico, zgrajeno iz vretenc, ki je osrendji del notranjega ogrodja (endoskeleta). Skupaj z ostalimi kostmi, ki so lahko zgrajene tudi iz hrustančnega tkiva, tvori okostje (skelet). V sredini hrbtenice poteka hrbtenična cev, ki ščiti hrbtenjačo. Možgane, ki so pri njih razviti bolj kot pri vseh drugih živalih, ščiti trdna lobanja. Skupaj s hrbtenjačo tvorijo možgani osrednji živčni sistem, ki ga dopolnjuje še periferni.

Imajo sklenjen krvni obtok, vodni predstavniki dihajo s škrgami, dvoživke le pred preobrazbo, kasneje pa preidejo na dihanje skozi kožo in s pljuči. Kopenski vretenčarji dihajo s pljuči.

Izločala so različne vrste ledvic. Vretenčarji imajo večplastno povrhnjico in so enospolniki.

Okončine so glede na način življenja različne; iz parnih plavuti vodnih vretenčarjev so se razvile noge. Kopenski vretenčarji so četveronožci,razen ptičev, ki imajo dve nogi, njihove okončine pa so se prilagodile glede na način gibanja. Pri kačah so zakrnele.